Evropska unija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.0 od 7 glasov Ocenite to novico!
Glifosat
Evropska unija se ne more uskladiti o (ne)uporabi glifosata. Foto: Reuters
Glifosat
Najbolj znan herbicid, ki vsebuje glifosat, je Monsantov Roundup. Foto: Reuters

Dodaj v

Evropski uniji se znova ni uspelo dogovoriti o uporabi glifosata

Z dovoljenjem se bo ukvarjal še odbor za pritožbe
9. november 2017 ob 14:09
Bruselj - MMC RTV SLO, STA

Članicam Evropske unije znova ni uspelo doseči dogovora o podaljšanju dovoljenja za uporabo spornega herbicida glifosat za pet let.

Evropska komisija je predlagala skrajšanje veljavnosti licence z desetih na pet let, vendar pa pri glasovanju v pristojnem odboru strokovnjakov iz 28 držav članic ni bila dosežena kvalificirana večina za obnovitev dovoljenja. Slovenija je glasovala za. Trenutna licenca za preparat, ki naj bi povzročal raka, poteče 15. decembra.

Na glifosat leti mnogo kritik. Po eni strani je najbolj uporabljani herbicid v Evropi zelo učinkovit pri uničevanju plevela, je poceni in ima široke možnosti uporabe. A po drugi strani obstajajo sumi, da povzroča raka in onesnažuje okolje.

Znanstveniki si glede tveganja za raka niso enotni. Mednarodna agencija za raziskave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) ga je že leta 2015 uvrstila med snovi, ki "potencialno povzročajo raka" pri ljudeh. Uprava za živila Efsa in agencija za kemikalije Echa pa sta prišli do zaključka, da razpoložljiva znanstvena dognanja ne zadoščajo za takšno oznako.

Za podaljšanje licence je glasovalo 14 držav, devet jih je bilo proti, pet pa se jih je vzdržalo.

Slovenija za prepoved čez tri do pet let
Kmetijski minister Dejan Židan je v torek v Bruslju povedal, da je treba glifosat po mnenju slovenskih ministrstev za kmetijstvo, okolje in zdravje prepovedati, a ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo, da se prilagodi novim razmeram. V skladu s tem stališčem je Slovenija predlagano petletno obdobje ponovne odobritve razumela kot obdobje, v katerem se kmetijstvo lahko prilagodi ukinitvi uporabe glifosata. V tej luči je tudi sporočila, da lahko predlog Evropske komisije podpre, so sporočili iz stalnega predstavništva Slovenije pri EU-ju. Ob tem so pojasnili, da postopno ukinjanje uporabe te aktivne substance na ravni EU-ja ni možno, saj za to ni pravne podlage. Lahko pa države članice, ki se za to odločijo, ukrep izvedejo na nacionalni ravni.

O problematiki uporabe fitofarmacevtskih sredstev je na današnji seji razpravljala tudi slovenska vlada. Kot so sporočili s kmetijskega ministrstva, se je zavzela za aktiven pristop k zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev, predvsem pri nekmetijski rabi. Hkrati se je zavzela za prepoved uporabe glifosata, pri čemer naj se zagotovi ustrezno prehodno obdobje za prilagoditev kmetijske proizvodnje novim razmeram, a ne daljše od pet let.

Odločitev EU o glifosatu je pomembna za podjetje Albaugh TKI iz Rač, saj glifosat predstavlja levji delež njegove proizvodnje. V podjetju trdijo, da so napadi na glifosat neutemeljeni.

Komisija išče soglasje vseh članic
Kot zadnji se bo zdaj z dovoljenjem za glifosat ukvarjal odbor za pritožbe, je povedala predstavnica Evropske komisije. Ta načeloma deluje kot dosedanji strokovni odbor, saj so v njem prav tako strokovnjaki iz članic EU-ja, le da na višji ravni. Odbor za pritožbe bi bil zadnja priložnost, da članice EU-ja še lahko dosežejo kompromis. Če tudi takrat še ne bo dosežena kvalificirana večina glasov za oziroma proti predlogu Evropske komisije, lahko ta odloči tudi samostojno. Doslej je Evropska komisija vedno zatrjevala, da o glifosatu ne želi odločati sama, pač pa v soglasju s članicami EU-ja.

A. P. J.
Prijavi napako
Komentarji
tocco
# 09.11.2017 ob 19:37
HOR prejle sem bral ko si napiso post vplivo neonikotioida v koruzi mene toliko ne skrbi koruza, ker je koruza vetrocvetka mene skrbijo ostanki aktivnih snovi pri medu iz žuzkocvetnih rastlin. Tam se bolj uporablja ko pa pri koruzi ker koruza z izjemo nekaterih talnih škodljivcev v sloveniji nima zato jo je možno pridelovati brez uporabe te. Sam sem pa za prepovedat glifosata za kmetijske namene ker je nesmisel, če imaš mnogo drugih alternativnih možnosti za zatiranje plevelov seveda nekemičnih.
kazam
# 09.11.2017 ob 15:30
To je debata nekak v smislu če je cigareta zdravju škodljiva zakaj jo sploh še prodajajo. Problem pri ffs-jih z aktivno snovjo glifosfat je vedno večja rezistenca...posledično so proizvajalci krepko zvišali priporočljivo dozo, ki gre tja do 8l/ha. To so pa že doze, kjer lahko pričakujemo dolgotrajne negativne učinke.
Z prepovedjo ffs na osnovi glifosfata pri nas (in širša EU) ne bi bil konec sveta bile bi določene prilagoditve v trajnih nasadih drugje dober plug reši zadevo. Tujino (predvsem južna in severna amerika) razumem no-till brez glifosfata ni mogoč....
Mare_4
# 10.11.2017 ob 14:02
V kolikor bi se to res zgodilo, bo tista multinacionalka skoraj zagotovo odrla finančno kožo s hrbta kmetov in proračunov ustreznih ministrstev in inštitucij.

Bližje ko bo dan plasiranja novega herbicida na svetovno tržišče, tem bolj bodo iskali dlako v jajcu glifosatu in sorodnim ffs-jem, ki jih ima skoraj vsak ffs kar nekaj. Tudi novi jih bo imel kar nekaj. Samo to boste izvedeli bolj podrobno čez 20 let, ko bodo potekle patentne pravice dotične multinacionalke oz. ob plasiranju spet novega proizvoda.
Mare_4
# 09.11.2017 ob 23:04
@kazam
Z prepovedjo ffs na osnovi glifosfata pri nas (in širša EU) ne bi bil konec sveta bile bi določene prilagoditve v trajnih nasadih drugje dober plug reši zadevo.

Tu najbrž gledaš s stališča pridelovalnih površin. Vendar bi bila prepoved za urbano okolje ter ceste in železnice kar hud udarec, saj tam uporaba ne bi bila sporna. S kakšnim težko odstranljivim šavjem ob progi imajo opravka železničaji je neverjetno.

Kako težko je odstranljiv npr. razrasli srebot, bezeg, leskam podobno šibovje, zarasle grmičaste površine ve samo tisti, ki je imel s tem opravka. Če odrežeš ali odžagaš, takoj nazaj zarase.
Bezeg, srebot ipd. imajo razvit koreninski sistem dolg po več metrov že pri manjših rastlinah.
Če ne bi bilo glifosata, te lahko reši le še buldožer ali kakšen kmečki mehanizirani stroj.
tocco
# 09.11.2017 ob 20:32
Homer problem pri ddt-ju je bil tudi že močan pojav rezistence določenih žuželk. Vir: Ann E Hajek.
kazam
# 09.11.2017 ob 18:24
Par stvari da enim razjasnim:
- aktivno snov glifosfat je razvil Monsanto ampak patentne pravice zanj so že zdavnaj potekle, tako da dandanes pripravke z glifosfatom ponuja malo morje kemičnih obratov.
- herbicid na osnovi glifosfata je totalni herbicid (izjema je ko gre za aplikacijo v gso soji) za razliko od selektivnega pri njegovi aplikaciji propadejo vse rastline. Torej glifosfat ne uničuje plevela med vašo solato, koruzo, pšenico, krompirjem itd. ampak so temu namenjeni selektivni herbicidi.
- v poljedelstvu se v omejenem obsegu uporabla po strniščih (strnišče je polje po žetvi) za uničevanje trdovratnih plevelov
- več aplikacij je v sadjarstvu in vinogradništvu za medvrstno uničevanje plevelov in trav večina pa se ga uporabi na nekmetijskih površinah ter delno pri goznih nasadih.
HOR
# 09.11.2017 ob 16:26
Glifosfat je samo eden izmed mnogih...

Mogoči so tudi podobni donosi s precej manj strupov, sploh sedaj, ko več CO2 v zraku dodatno hrani rastline. Je pa to malo dražje...
Pa ne toliko dražje kolikor je dražja elektrika iz vetra in sonca...!
Torej...!?
oleander
# 16.11.2017 ob 20:59
Ne vem, ali gre za posredno prepoved Gso. Gre za pravico do hrane, ki ne pomeni tveganja za zdravje. Nekam smesno je reci, da pride do raka zaradi napak pri prepisovanju in popravljanju genov v celicah, pri tem pa spregledati ugotovitve znanosti in incidence razlicnih vrst raka. Vpliv kemije na zdravje je dejstvo, pred katerim si ne smem zatiskati oci. Nobeno zdravstvo dolgorocno ne bo zmoglo teze tega problema, ne v visini stroskov ne v kakovosti oskrbe. Ali ni boljse, da spremenimo industrijski pogled na bilanco, v katerem je clovek samo futer za splet "visjih" ciljev in interesov?
nikoli
# 15.11.2017 ob 11:51
Gre sa za posredno prepoved GMO.
oleander
# 12.11.2017 ob 20:40
https://www.theguardian.com/environment/
2017/sep/21/assumed-safety-of-widespread-pesticide-use-is-false-says-top-government-scientist
Članek v Guardianu citira znanstveni članek, objavljen tule:
http://science.sciencemag.org/content/35
7/6357/1232

Povzetek:
Po besedah glavnega znanstvenega svetovalca britanske vlade je domneva, ki se je držijo regulatorji po svetu, da je industrijska uporaba pesticidov na obsežnih zemljiščih varna, netočna. Ker za skupno količino uporabljanih pesticidov ni omejitev in ker učinkov uporabe v okolju praktično nihče ne spremlja, traja leta preden postanejo vplivi očitni, pravita prof. Ian Boyd in Alice Milner v članku v reviji Science. Ocena predpisov za uporabo pesticidov se naslanja na čedalje večje število zelo kritičnih poročil, vključno z raziskavami, ki kažejo, da bi kmetje lahko brez izgub prepolovili uporabo pesticidov, in poročilo OZN, ki pravi, da so trditve, da so pesticidi nujni zaradi prehranitve svetovnega prebivalstva, navadne pravljice.

“Sedanja domneva, na kateri slonijo predpisi o uporabi pesticidov - da so namreč kemikalije, ki prestanejo nize preskušanj v laboratorijih ali na poljih okoljsko neškodljive, ko se uporabljajo v industrijski pridelavi hrane - je zmotna, " pravijo znanstveniki.

http://science.sciencemag.org/content
/357/6357/1232
Mare_4
# 11.11.2017 ob 14:57
Povezava
Mare_4
# 11.11.2017 ob 14:37
@oleander
Tudi sam podpiram in poskušam dati čimveč na eko. A zaenkrat bioherbicidi še ne dajejo tako učinkovitih rezultatov kot sintetičnih in jih zaenkrat, žal, še ne morejo nadomestiti, razen v nekaterih manjštevilčnih primerih. Dobro je, da te primere poznamo, da se vsaj malo, če ne že več, izognemo sintetitičnim herbicidom.

Kaj pravijo strokovnjaki z Biotehnične fakultete, ko so delali študijo s pelargonsko in ocetno kislino na nekaterih rastlinah:

SKLEPIRezultati naše raziskave so pokazali, da tako ocetna kot pelargonska kislina dobro učinkujetana pelinolistno ambrozijo v zgodnjih stadijih razvoja (BBCH 14-16; 6 listov). Zniževanjeodmerkov je poslabšalo učinkovitostpredvsempri ocetni kislini, medtem ko je pelargonskakislina dobro delovala tudi pri nizkih odmerkih. Deljena aplikacija pripravka je povečalaučinkovitost pri obeh pripravkih, kar se jeizraziteje pokazalopri uporabi v kasnejši razvojnifazi ambrozije.
Bioherbicidi ne bodo bistveno zmanjšali niti rešili vseh okoljskihin drugihtežavpovezanih zrabo sintetičnih herbicidov kot sonpr.pojavodpornostiplevelov na določene aktivne snovi.Njihova vloga jepredvsem kotdodatnoorodjev uspešnih strategijah integriranega varstvarastlin in v nadaljevanjudela priodkrivanjunovih fitotoksičnih spojin z novimi kemijskimiali molekularnimi tarčnimi mesti delovanja.
Raziskave s tega področja so pomembnetudizaradi razumevanja interakcij med mikroorganizmi in rastlinami (plevela in gojenih rastlin),ki bi vodile vodkritje novih fitopatogenihmikroorganizmov inmikrobnih fitotoksinovpotencialnouporabnih kot bioherbicidi.Vnašem poskusu se je pokazalo, da ocetna inpelargonska kislina izkazujetamočanherbicidni učinek, ki pa je kratkotrajen.Uporabljena pripravkanamrečdelujetale kontaktno,brez rezidualnega učinka,zato jelahko dobroučinkovitostmožno doseči le z večkratnouporabo
oleander
# 11.11.2017 ob 13:46
Skrpucalo od članka, A. P. J. Ali je res tako težko jasno zapisati dejstva o glasovanju?

https://ec.europa.eu/food/plant/pesticid
es/glyphosate_en
On 9 November 2017 at the Standing Committee on Plants, Animals, Food and Feed, Member States voted on the Commission's proposal (revision 3) for the renewal of approval of glyphosate for 5 years. The Committee delivered a no opinion on this proposal (see minutes of the meeting below for further details).
Next step: The proposal has been referred to the Appeal Committee which will be held at the end of November 2017.


O predlogu bo odbor za pritožbe znova razpravljal konec novembra.

Seveda je v igri preveč denarja, da bi resno razpravljali o alternativah, saj gre tudi v Sloveniji za delovna mesta, ki jih daje tovarna herbicidov Albaugh TKI iz Rač, in dobiček, ki ga ta dejavnost prinaša lastnikom. Zato je navedba v članku, da podjetje pravi, da so kritike glifosata neutemeljene, popolnoma deplasirana in nekredibilna.

Tehnike biološkega nadzora nad škodljivci obstajajo in se uspešno uporabljajo pri vzgajanju paradižnikov, jagod, kumar in trte. Po ocenah okoljskih ekonomistov v Franciji naj bi se hrana podražila za 15%, če bi začeli uporabljati biološke metode, in to zaradi dodatnega dela.
Harold Levrel, profesor na fakulteti za kmetijstvo AgroParisTech, pravi, da če upoštevamo zdaj neupoštevane t. i. nevidne stroške, ki nastajajo z onesnaževanjem vode, smrtnostjo živali in kroničnim zastrupljanjem ljudi (rak), se dodatni stroški praktično izničijo.

V Avstriji se prodajajo izdelki z dvema biokemijskima herbicidnima sredstvoma, pelargonsko in ocetno kislino, ki sta manj škodljiva za ljudi in naravo. Delujeta hitreje in pogosto neodvisno od temperatur. Sestavine se v naravi razgradijo. Ti izdelki so nekoliko dražji, lahko pa tak herbicid pripravimo sami.

Morda še zanimivost, da so proti uporabi glifosata zlasti francoski vinogradniki, ki se zavedajo potrebe po tem, da na trgu konkurirajo s kakovostnimi vini.

https://www.osmobio.com/osmobio-alternative-glyphosate/
Povzetek:
Bretonec Jacques Le Verger je izdelal pripravek Osmobio, ki je prijazen do narave in ljudi.
V skladu z zahtevami zakonodaje je julija 2012 oddal pripravek v testiranje državnemu inštitutu za industrijsko okolje in tveganja (Ineris), kjer je bilo ugotovljeno, da izdelek ni nevaren za ljudi in naravo. Preizkusili so ga na zaraščenih zemljiščih, ki jih je s stroji težko obdelovati, od l. 2011 do 2013. Ineris je nato sklenil podpreti kostariško podjetje pri vlogi za dovoljenje za prodajo. Dosje za dovoljenje je bil predložen ANSES, državni agenciji za varno hrano, okolje in delo (*), ki je edina pooblaščena za izdajanje tovrstnih dovoljenj. Tu pa se je zapletlo. Ker dotlej ni bilo še nobenega takega izdelka, ne obstaja klasifikacija, po kateri bi se izdelek lahko uvrstil v neko kategorijo izdelkov. Zakonodajalec namreč ni prenesel v nacionalno zakonodajo evropske zakonodaje o razvijanju izdelkov za biološki nadzor škodljivcev in plevelov. Problema torej sploh ne bi bilo, če bi podjetje predložilo vlogo za kemični herbicid.

Money, money, money makes the world go round.
oleander
# 11.11.2017 ob 12:49
Google: Osmobio + Bretagne
Mare_4
# 10.11.2017 ob 22:49
No ja, mogoče še malo kisa od @kazama zraven bi morda bilo še malo bolje...
Že zelo podobno solatnemu dressingu...
Mare_4
# 10.11.2017 ob 22:06
Omenjena kombinacija šoli in mila bi lahko skoraj dobesedno ubila pol fitofarmacevtske industrije.

(YOUTUBE: POWERFUL HOMEMADE VEGETATION KILLER See it work.BEST & cheapest yet! Less than 50¢ per gallon!)

Pa veliko uspeha!
Mare_4
# 10.11.2017 ob 21:56
Našel sem tudi izjemno zanimiv video najbolj ekološkega, najcenejšega uničevalca plevela, kisi ga pripraviš iz domačih surovin iz kuhinje.

Vredno ogleda! Bom poskusil tudi sam.

Je v bistvu izboljšana različica rešitve, ki sem jo opisal zgoraj.

Gre za nasičeno raztopino kuhinjske šoli, le da ji dodaš še detergent ali tekoče milo. Morda je lahko to tudi dober nadomestek za glifosat in bambus:

https://m.youtube.com/#/watch?v=Ad-hncscnZc
Mare_4
# 10.11.2017 ob 21:37
Bambus je gladek, zdi se, da je voskast in odbija vlago.

Na youtubu najdeš zanimive zadetke, če odtipkaš:
bamboo get rid off, bamboo kill, etc.

Izjemno koristni so komentarji pod videi. Zelo veliko izkušenj najdeš tam!
Je precej rešitev z round-upom, le prav ga potrebno uporabiti.

Primer komentarja:
Cut it down then burn what you have cut when its dry on the area you cut it.After rain when any new shoots are about 1 foot high roundup at recommended mix and add a little detergent and some soluble fertilizer.You may have to repeat the roundup mix a few times but it works.Good luck
Homer.
# 10.11.2017 ob 20:47
Poskusil tudi nerazredčenega.
Če je poganjek nov, se izredno rosi in imam občutek da bum efekt sploh ne gre notri.
Če je deblo staro, pa spet zgleda ni neke cirkulacije.

Drugače pa sem nekje prebral, da naj bi najbolj učinkovalo jeseni, ker da je takrat najmočnejši tok proti koreninam.

Kis bom poskusil na pomlad

Skratka, bambus je pravi hudič.....
Mare_4
# 10.11.2017 ob 18:47
@Homer
Zdajle pred zimo hodijo rastline že spat in močno ustavijo metabolizem. Tok sokov od listov do korenin in v nasprotni smeri se skorqj ustavi, tako da do pomladi ne verjamem, da se bo zgodilo kaj posebej presenetljivega.

No, a si tudi praktično poskusil odrezati steblo in ga poškropiti in nič? Morda odrezanu del poskusiš namazati z nerazredčenim. Vsekakor v času močne vegetacije, ko je pretok sokov h koreninam najmočnejši. Morda bi pomagal krop nasičene raztopine šoli, da korenine toplotno uničiš, sol pa jih izsuši ali pa poskusiš uporabiti nasvet od @kazama in uporabiš močan kis v obliki kropa.
Na večini našega šavja to po mojih izkušnjah zelo dobro deluje.

Res pa je, da je bambus in njegov koreninski sistem nekaj posebnega. Moeda je potrebno biti le dovilj vztrajen, da ga utrudiš.
Homer.
# 10.11.2017 ob 18:16
@Mare_4
Nikoli škropil boom efekt s škropilnico na hrbtu, ampak ciljno posamezne rastline z ročno špricalko.

Zalivanje odrezanega stebla z boom efektom večinoma ne učinkuje. Morda uniči del korenin, a koreninski sistem je preveč razvejan, da bi bil kakšen večji uspeh.
Trenutno opazujem in morda imam po 4x zatiranju kakih 20-30% učinka, a kdo ve kaj bo pomladi.
Vreme mi ni naklonjeno, da bi letos pošprical še 1x
m72
# 10.11.2017 ob 15:07
In pol ostane edini problem co2? Ki je hrana za rastline, če prav vem.
Moram se popraviti, ni edini problem, ne smem pozabiti na škodljivost tobaka :-)
Mare_4
# 10.11.2017 ob 13:03
Vstop tako novih ffs-jev kot tudi zdravil farmacevtske industrije običajno spremlja diskreditacija poprejšnih (generečnih) ffs-jev ali zdravil - bodisi upravičeno ali neupravičeno.
Uspešna diskreditacija omogoča multinacionalkam enormne zaslužke, prvič zaradi ekskluzivnost prodaje novega proizvoda in navitih cen (tudi 10-kratnik in več), in drugič zaradi odstranitve s trga starega in izjemno cenenega konkurenčnega proizvoda.

Glifosatu je Monsantov patent že zdavnaj potekel, tako da ga po ceni za dolar ali dva za kilogrqm lahko proizvaja vsak. Pričakujem, da se bo kmalu (v naslednjih nekaj letih) pojavil nov proizvod, lahko tudi po ceni 100€ ali več, ta trenutna kampanja in strašenje po medijih in inštitucijah pa je morda sqmo izlobiran uvod za odstranitev glifosata s trga. Morda.
Mare_4
# 10.11.2017 ob 12:42
O glifasatu je precej zgovorna izjava Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki jo je lani objavil MMC. Govori le o "blagem tveganju" za nastanek določene vrste raka in ne da ga avtomatsko povzroča. Poleg tega je bila študija delana na vzorcu ljudi, ki so uporabljali tudi druge fito-farmacevtske proizvode, a sumljivo je to, da so ta blaga tveganja pripisali ravno glifosatu:

"Po objavi IARC-ove odločitve so študije ponovno pregledali tudi strokovnjaki v posameznih državah članicah EU (vključno s Slovenijo), ki sodelujejo pri ocenah tveganja sredstev za zaščito rastlin v predregistracijskem postopku. V epidemioloških študijah je bilo ugotovljeno nekoliko povečano tveganje za razvoj ne Hodgkinovega limfona (NHL), ki je vrsta raka krvotvornih organov in bezgavk, multiplega mieloma in glioma. Tveganje je bilo blago povečano v posameznih študijah kot tudi v metaanalizi vseh študij za NHL. Vendar z epidemiološkimi študijami običajno ugotavljamo povezavo med izpostavljenostjo in učinkom, le redko pa je mogoče z epidemiološkim študijami dokazati vzročnost. Ključna pomanjkljivost obravnavanih epidemioloških študij je, da so bili preiskovanci izpostavljeni več sredstvom za zaščito rastlin hkrati in da so bili izpostavljeni pripravkom, ki vedno vsebujejo tudi dodatke (npr. izopropilamin, sredstva za zmanjševanje površinske napetosti, sredstva proti penjenju, barvila, biocide, anorganske ione) in nečistote, tako da v takih primerih učinka ne moremo pripisati samo eni snovi, torej v konkretnem primeru glifosatu. Podatki epidemioloških študij, na podlagi katerih je IARC sprejel svojo lansko odločitev, ne zadoščajo za razvrstitev glifosata kot rakotvornega, saj ni mogoče z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov vpliva. "
Mare_4
# 10.11.2017 ob 10:44
@Homer
Glede DDT si poglej wiki. DDT poleg komarjev uniči in zastrupi še celo vrsto drugih žuželk, ki so hrana za ptice. Določene ptičje vrste so skoraj izumrle ob uporabi DDTja, zato je njegova uporaba za iztrebitev malarije slaba ideja.
Mare_4
# 10.11.2017 ob 10:04
@Homer
Višjega šibovja, trdovratnega grmovja, trdovratnih večjih olesenelih plevelov kot sta srebot in bezeg se najlažje znebiš tako, da jih najprej čimbližje tlom (da potem ne ostanejo moteči štrclji) ožagaš ali prerežeš.

Na sveži odžagani del poškropiš (npr. s 5x redčeno) raztopino glifosata oz. Boomefecta.
Za ta namen lahko uporabiš odrabljeno stekleničko razpšilca (npr. od osvežilca za usta, cca 25 ml). Poraba je manj kot 1 ml, ne da bi ena sama kapljica padla na tla, a znebil si trdovratnega grma, ki se ne bo več zarasel.

Takšna metoda žaganja in sprejanja odžaganih delov je 100x bolj učinkovita od škropljenja vse povprek z veliko nahrbtno škropilnico.

Morda se znebiš izjemno invazivnega bambusa na ta način. Če zraven požene nove poganjke, odreži in znova posprejaj. Uporabljaj zaščitna sredstva.
kazam
# 10.11.2017 ob 09:35
Homer podobno neučinkovit je bil proti japonskemu dresniku..in potem probam nasvet, ki se mi je zdel banalen ampak dajmo probat--kis, padel ko pokošen! Treba pa pošpricat poganjke,....

@Mare.4 ja tisto sem napisal za kmetijske površine, ker večini gre najbolj v nos ravno uporaba na teh površinah. Drugače pa odkar je prepovedna uporaba atrazina imajo že samo železnice zelo velike probleme, glifosat je velikokrat blažev žegen..
Homer.
# 10.11.2017 ob 08:08
Se strinjam!
Že drugo leto se borim z bambusom
Še boom efekt le malo učinkuje
Bager se je ob puljenju korenin skoraj zvrnil

@kazam
Povabljen na delovno akcijo!
oleander
# 09.11.2017 ob 22:34
Ob tem so pojasnili, da postopno ukinjanje uporabe te aktivne substance na ravni EU-ja ni možno, saj za to ni pravne podlage. Lahko pa države članice, ki se za to odločijo, ukrep izvedejo na nacionalni ravni.

Torej je žogica pri ministru Židanu.
Ne potrebujemo nobenega prehodnega obdobja!
Homer.
# 09.11.2017 ob 20:45
@tocco
Komarje, ki prenašajo malarijo pa je pobijal.....
Homer.
# 09.11.2017 ob 20:18
Še vedno čakam na odgovor kaj pomeni "naj bi"
Po najdenih podatkih na internetu, ta "naj bi" pomeni, da so testirali s predoziranji na brejih podganah. Na zarodkih so nato ugotovili spremembe. Taka predoziranja so pri človeku možna samo če ga namerno uživa.
V količinah, ki bi preko živil lahko prišel v človeško telo niso zaznali nobenih učinkov, saj se ves izloči z urinom.
Toliko kar je najdeno na internetu......

Sicer pravilno, da smo previdni, ampak še bolj moramo biti previdni z nadomestki, o katerih pa ne vemo popolnoma nič, potem bomo pa čez 10-20 let brali, kako so še veliko hujši od glifosata.

Ob tem bi spomnil na DDT, ki je prepovedan povsod že desetletja, sedaj pa ugotavljajo, da je več smrti zaradi neuporabe in širjenja malarije, kot zaradi negativnega učinka na človeka. Tako ugotavljajo, da je zaradi neuporabe DDT umrlo 50 miljonov ljudi zaradi malarije.......
-Jani-
# 09.11.2017 ob 18:36
glifosat
Homer.
# 09.11.2017 ob 14:28
Tveganje raka za koga?
Kvečjemu za tistega, ki ga šprica.
Ta pa bi moral uporabljati zaščitno opremo v skladu s tistim kar piše v navodilih.

Sicer pa kaj pomeni "naj bi"?
Kazalo