Potrditev grškega varčevalnega proračuna za leto 2013 je bilo sicer zadnje dejanje Aten, na katerega je še čakala trojka mednarodnih posojilodajalcev - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pred razkritjem sodbe, ali si Grčija zasluži nadaljnjo pomoč.

Drakonski varčevalni sveženj ukrepov predvideva, da bo Grčija naslednje leto privarčevala 9,5 milijarde evrov, do leta 2016 pa okoli 18 milijard evrov. Grčija sveženj potrebuje do 16. novembra, ko ji zapade plačilo petih milijard evrov dolga, sicer bi ji lahko grozil bankrot.

Posojilodajalci zadovoljni z varčevalnim svežnjem
Za sprostitev 31,5-milijardnega obroka posojila bo morala Grčija sicer še izpolniti nekatere naloge, čeprav so mednarodni posojilodajalci zadovoljni z novim varčevalnim svežnjem in potrditvijo proračuna za leto 2013, sta povedala šef evroskupine Jean-Claude Juncker in generalna direktorica IMF-a Christine Lagarde, a nista pojasnila, katere so te naloge.

Kako zagotoviti dodatnih 32,6 milijarde evrov?
Finančni ministri držav evroobmočja se bodo znova sestali 20. novembra, ko naj bi potrdili naslednji, 31,5-milijardni obrok posojila Grčiji in poiskali odgovor na vprašanje, kako zagotoviti dodatnih 32,6 milijarde evrov, ki jih ta država še potrebuje ob podaljšanju roka za ureditev javnih financ z leta 2014 na 2016.

Glavni problem sta dve dodatni leti za izpolnitev fiskalnih ciljev, ki naj bi ju Grčija dobila v zameno za nov, drakonski varčevalni sveženj. Finančne potrebe Grčije se bodo namreč do leta 2014 povečale za 15 milijard evrov, v letih 2015 in 2016 pa še za 17,6 milijarde evrov.

Med možnostmi znova odpis dolga
Ena izmed možnosti za zagotovitev teh dodatnih finančnih potreb Grčije je znižanje obrestne mere za že odobrena posojila. Druga možnost je, da bi Grčija po ugodni ceni odkupila del svojega dolga. Manj optimistični pa menijo, da bo treba državi spet odpisati del dolga. Zasebni upniki so Grčiji že odpisali za okoli 107 milijard dolga.

Poročilo trojke v tem kontekstu poleg ocene izvajanja fiskalnih ukrepov in strukturnih reform v Grčiji vključuje tudi analizo vzdržnosti grškega dolga, ki bo po napovedih Evropske komisije v prihodnjih dveh letih dosegal okoli 190 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Atene pa bi ga morale do leta 2020 znižati pod 120 odstotkov BDP-ja.
To je namreč cilj, ki so ga mednarodni posojilodajalci postavili ob dogovarjanju o prejšnjih pomočeh Grčiji. Mnogi so že od začetka dvomili o njegovi uresničljivosti, zdaj pa postaja z vsakim dnem bolj jasno, da je to brez dodatnih odpisov dolga neizvedljivo.