Rast BDP-ja še vedno ostaja osnova razvojnega modela družbe. Foto: Pixabay
Rast BDP-ja še vedno ostaja osnova razvojnega modela družbe. Foto: Pixabay

V ponedeljek, ko je Evropska komisija države EU-ja in evroobmočja obvestila o napovedi gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto, se je nekaj ulic stran, v Evropskem parlamentu, začela tridnevna konferenca z naslovom Onkraj rasti (Beyond Growth). Namen konference je bil izzvati tradicionalno oblikovanje politik v EU-ju in razmisliti o odmiku od škodljive osredinjenosti izključno na gospodarsko rast.

Sorodna novica Evropska komisija zvišala napoved gospodarske rasti za Slovenijo, a je višja tudi napoved inflacije

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ponedeljkov uvodni govor na konferenci začela z omembo Rimskega kluba, ki je leta 1972 izdal poročilo z naslovom Meje rasti. Klub, ki je vključeval tudi sodelavce ameriškega inštituta IMT, je pred 50 leti v javno sfero izstrelil vprašanje, kako dolgo bomo na omejenem planetu lahko še zagovarjali neomejeno rast. Čeprav so bili pesimistični scenariji Rimskega kluba v času izida poročila deležni številnih kritik gospodarstvenikov, politikov in nekaterih znanstvenikov, danes le še redkokdo zanika nujnost upoštevanja omejenih virov na fizično omejenem planetu, navaja publikacija Umanotere, ki je izšla ob 40. obletnici Rimskega kluba.

Konferenco Onkraj rasti so organizirali evropski poslanci petih političnih skupin različnega spektra: Zeleni, Levica, S & D, Renew Europe in Evropska ljudska stranka. Kot so strnili, stalna gospodarska rast, temelječa na porabi fosilnih goriv, vodi v uničujoče globalno segrevanje. Neskončno prizadevanje za rast temelji na izčrpavanju naravnih virov in uničevanju biotske raznovrstnosti, hkrati pa trenutni gospodarski model prispeva k družbeni neenakosti in izključenosti, navaja Euronews.

Sorodna novica Odrast – postopen odmik od trajne gospodarske rasti, ki izčrpava planet

"Model rasti, osredinjen na fosilna goriva, je preprosto zastarel," je na odprtju konference poudarila tudi Ursula von der Leyen in kot izhod iz podnebne in energetske krize predstavila Evropski zeleni dogovor. Ta naj bi Evropo s pomočjo tehnoloških inovacij popeljal v ogljično nevtralno družbo z visoko kakovostjo bivanja. "Gospodarska rast ni sama sebi namen in ne sme uničiti lastnih temeljev. Rast mora služiti ljudem in prihodnjim generacijam."

400 podpisnikov odprtega pisma pozvalo k prenehanju tekme za rast

"V civilni družbi in akademskih krogih so ideje, kritične do gospodarske rasti, vedno glasnejše. O njihovih podrobnostih se prav v tem trenutku razpravlja v Evropskem parlamentu in v dialogu z Evropsko komisijo. Na voljo so nam znanstveno znanje in politična dognanja, s pomočjo katerih ideje odrasti in post-rasti lahko postanejo resničnost," je v odprtem pismu z naslovom Evropa post-rasti je ključnega pomena za preživetje in razcvet opozorilo več kot 400 civilnodružbenih organizacij in strokovnjakov.

Prepričani so, da so trenutne krize priložnosti za ustvarjanje novega sistema, ki med drugim lahko zagotovi tudi počasnejši, a boljši način življenja. "Mi, spodaj podpisani akademiki in organizacije civilne družbe, vidimo geopolitično krizo kot priložnost za prenehanje družbeno in okoljsko škodljive tekme za rast in se namesto tega odločimo za sodelovanja na področju blaginje," so zapisali.

"Trenutni podnebni kaos in razpadanje življenjske mreže, od katere je odvisna naša družba, predstavljata eksistencialno grožnjo za mir, vodo, prehrambno varnost in demokracijo," opozarjajo. Prepričani so, da prehod v drugačen ekonomski model ne zagotavlja le preživetja, temveč tudi družbeni razcvet. A ta bi zahteval pravično zmanjšanje proizvodnje in porabe predvsem v tistih državah, ki presegajo svoje ekološke vire.

Podpisniki dodajajo, da so se doslej trgi slabo izkazali pri sprejemanju "najbolj ključnih odločitev v naši družbi". Za drugačen način življenja, z visoko kakovostjo in nizkim ogljičnim odtisom bi morali torej popolnoma spremeniti cilje in pravila gospodarske igre. "V gospodarstvu post-rasti mora sedanji poudarek na kvantitativni rasti nadomestil nov cilj: cvetoče regenerativno in distributivno gospodarstvo, ki zagotavlja kakovostno blaginjo z izpolnjevanjem potrebe vseh ljudi v okviru možnosti živega planeta." Prepričani so, da gre pri prizadevanju za družbo, ki ne bi več temeljila na gospodarski rasti, za evropski projekt za svetovni mir, "saj trenutna gospodarska rast povzroča spore tako znotraj kot zunaj Evrope".

400 podpisnikov odprtega pisma je Evropsko unijo, njene institucije in države članice, pozvalo, naj uvedejo:

1. Evropske institucije post-rasti: ustanovitev trajne strukture za ocenjevanje strategij post-rasti pri komisiji, svetu, parlamentu in v državah članicah.

2. Evropski zeleni dogovor onkraj rasti: oblikovanje nove vodilne programske sheme, ki temelji na pristopu sistemskih sprememb in si prizadeva ustvariti cvetočo prihodnost znotraj planetarnih omejitev. Pri tem je odrast nujna prehodna faza k cilju post-rasti.

3. Politike onkraj rasti, ki temeljijo na štirih načelih:

Bionosilnost: izločitev fosilnih goriv, omejitev izkoriščanja surovin, ukrepi za varstvo in obnovo narave ter ukrepi za varstvo narave in obnovo zdravih in odpornih tal, gozdov, morskih in drugih ekosistemov. Na primer Pogodba o neširjanju fosilnih goriv, Zakon o pravičnosti in odpornosti virov (Fossil Fuel Non-Proliferation Treaty, Resource Justice and Resilience Act), ki vključuje cilj zmanjšanja materialnega odtisa in območne obnove narave.

Pravičnost: fiskalna orodja za spodbujanje bolj enakopravne družbe z odpravo dohodkovnih in premoženjskih ekstremov ter superdobičkov. Na primer davek na ogljično intenzivno premoženje, minimalni in maksimalni dohodek.

Blaginja za vse: zagotovljen dostop do osnovne infrastrukture z izboljšano in okoljsko občutljivo socialno državo. Na primer univerzalne osnovne storitve (vključno s človekovimi pravicami do zdravja, prevoza, oskrbe, stanovanja, izobraževanja in socialne zaščite itd.), zajamčena služba, nadzor nad cenami osnovnih dobrin in storitev.

Aktivna demokracija:
skupščine prebivalcev s pooblastili za oblikovanje družbeno sprejemljivih strategij zadostnosti in za krepitev politik na podlagi okoljskih omejitev, pravičnost in blaginja za vse ter močnejša vloga sindikatov. Na primer forum za lokalne potrebe, podnebne konvencije, participativni proračun.

Med 400 podpisniki so tudi slovenski posamezniki in organizacije: Aljoša Slameršak, Nika Grabar, Ahac Meden, Policy Lab, Focus - društvo za sonaraven razvoj, Zero Waste Žalec, Eko krog in Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.