Brez schengenskega območja tudi notranji trg Unije ne more delovati, opozarja Juncker. Foto: EPA
Brez schengenskega območja tudi notranji trg Unije ne more delovati, opozarja Juncker. Foto: EPA
false
Britanski premier David Cameron želi iztržiti boljši položaj Velike Britanije v Uniji. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Juncker opozoril, da begunski ukrepi lahko ogrozijo evro
Juncker: Brez schengna ne more delovati notranji trg

Juncker je na tiskovni konferenci v Bruslju poudaril, da sicer ne želi pretirano dramatizirati, a da vendarle obstaja zelo močna vez med schengenskim območjem brez nadzora na notranjih mejah ter skupno evropsko valuto in notranjim trgom.

Ob tem je okrcal države članice, da ne ukrepajo v skladu s svojimi odločitvami, in poudaril, da je Evropska komisija storila vse, kar je lahko. "Manj oholosti in več ukrepanja," je dejal v pozivu članicam v novem letu.

Februarja stalna rešitev za britansko vprašanje?
Glede položaja Velike Britanije v Uniji je izrazil prepričanje, da se bo EU februarja dogovoril o "stalni" rešitvi za britansko vprašanje. Evropska komisija poskuša v procesu pomagati s predlogi, ni pa pogajalska partnerica, je dodal Juncker.

Predsednik Evropske komisije je spet opozoril, da so vse štiri britanske zahteve za reformo Unije v kontekstu referenduma o članstvu države v Uniji težke. Največ težav povzroča zahteva po omejitvi dostopa do socialnih pravic, pa tudi preostale tri niso manj pomembne ali laže rešljive, je opozoril. Britanija namreč predlaga model, po katerem bi morali nebritanski državljani EU-ja na Otoku živeti in plačevati prispevke štiri leta, preden bi bili upravičeni do socialne pomoči.

Preostala tri področja, ki jih izpostavljajo Britanci, so krepitev konkurenčnosti, odnos med članicami z evrom in brez njega ter suverenost in vloga nacionalnih parlamentov.

Optimizem je prevladoval tudi po decembrski razpravi voditeljev članic Unije o prihodnosti Velike Britanije v EU-ju, slišati pa je bilo tudi svarila, da bo pot do kompromisa težka. Britanski referendum o članstvu države v Uniji je predviden do konca leta 2017. Predtem se želi britanski premier David Cameron dogovoriti za boljši položaj njegove države.

Na vrhu 18. in 19. februarja naj bi voditelji članic Unije poiskali vzajemno zadovoljive rešitve za vsa štiri področja, na katerih Velika Britanija zahteva reforme.

Za odvzem glasovalnih pravic za Poljsko prezgodaj
Glede ravnanj poljske vlade na področju pravosodja in medijev je Juncker dejal, da je komisija v postopku posvetovanja in dialoga s poljsko vlado, na tej točki pa se ni smiselno osredotočati na uporabo 7. člena, ki kot skrajno možnost predvideva odvzem glasovalnih pravic.

Postopek je v tehnični fazi, komisija ima dvome in preverja njihovo utemeljenost v dialogu s poljsko vlado, je pojasnil in dejal, da obstaja prostor za spremembe v različnih spornih delih zakonodaje.

Evropska komisija je v sredo sprožila preliminarno preiskavo spornih pravosodnih ukrepov poljske vlade v povezavi z delovanjem ustavnega sodišča, ki sodi v sklop okvira za zaščito pravne države, uvedenega leta 2014, ki ga je EU v primeru Poljske uporabil prvič.

Temeljni problem je za komisijo to, da državne institucije ne spoštujejo zavezujočih odločitev ustavnega sodišča. Opozarja pa tudi na ukrepe nove, konservativne poljske vlade, ki posegajo v delovanje ustavnega sodišča.

Preliminarna preiskava je prva stopnja v sklopu tristopenjskega okvira za odpravljanje sistemskih groženj pravni državi. Na prvi stopnji komisija najprej presodi, ali obstajajo jasna znamenja sistemskih groženj pravni državi. Če ugotovi, da obstajajo, pošlje problematični članici mnenje, v katerem vsebinsko utemelji svoje skrbi.

Na drugi stopnji komisija poda priporočilo ukrepanja kršiteljici za odpravo problemov, na tretji stopnji pa pozorno spremlja izvajanje tega priporočila, pri čemer se lahko v skrajnem primeru odloči za uporabo 7. člena pogodbe EU-ja.

Postopek uporabe 7. člena lahko sprožijo tretjina članic, Evropski parlament ali Evropska komisija. Obstoj resnih kršitev lahko opredelijo le voditelji članic EU-ja s soglasjem, o sankcijah pa nato odločajo članice s kvalificirano večino.

Sporni "minimedijski zakon"
Na področju medijev pa je za komisijo sporna uvedba "minimedijskega zakona" konec preteklega leta, ki spreminja pravila za imenovanje članov upravnih in nadzornih odborov javne televizije in radia ter postavlja pod vprašaj njihovo neodvisnost.

Nadaljnjih korakov ni pričakovati pred sredino marca, ko naj bi svoje mnenje o poljskih ukrepih podala Beneška komisija, s katero želijo v Bruslju delati "z roko v roki".

Juncker opozoril, da begunski ukrepi lahko ogrozijo evro
Juncker: Brez schengna ne more delovati notranji trg