Turčija se reforme ne misli lotiti. Foto: Reuters
Turčija se reforme ne misli lotiti. Foto: Reuters
Erdogan nadaljuje čistko po lanskoletnem poskusu državnega udara. Foto: Reuters
Evropa postavlja ultimat Turčiji

Parlament je zaskrbljen zaradi nazadovanja Turčije na področjih, kot so pravna država, varstvo človekovih pravic, svoboda medijev in boj proti korupciji.

Resolucija obsoja podporo ponovni uvedbi smrtne kazni, ki jo je večkrat izrazil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, in opozarja, da je odločno zavračanje smrtne kazni bistvena zahteva za članstvo v EU-ju in Svetu Evrope. Uvedba smrtne kazni bi povzročila takojšnjo prekinitev pristopnih pogajanj z EU-jem in ukinitev predpristopne pomoči, so poudarili.

Poslanci pozivajo Evropsko komisijo in države članice, naj v skladu s pogajalskim okvirom nemudoma formalno prekinejo pristopna pogajanja s Turčijo, če bo ta začela v nespremenjeni obliki izvajati sveženj ustavnih reform. Predlagane ustavne spremembe namreč ne spoštujejo temeljnega načela delitve oblasti, ne zagotavljajo zadostnih nadzornih mehanizmov in niso v skladu z merili za članstvo v EU, piše v resoluciji. V parlamentu tudi poudarjajo, da bi reforma, ki jo nameravajo uveljaviti v Turčiji, pod vprašaj postavila neodvisnost pravosodja.

Dialog ostaja
Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je v sredo v razpravi o resoluciji v parlamentu izrazil skrb glede notranjih razmer v Turčiji in dejal, da je treba razvoj podrobno spremljati. Hkrati se je zavzel za dialog. Poročevalka poročila o Turčiji, evropska poslanka Kati Piri (S&D), je dejala, da EU temelji na določenih vrednotah in te je treba jemati resno.

Poslanci so v razpravi večinsko podprli prekinitev pristopnih pogajanj ter večkrat poudarili, da to ne pomeni konca dialoga, ampak da je treba vztrajati pri dialogu. Nekateri so glasno pozvali tudi k izpustitvi zaprtih novinarjev, akademikov in opozicijskih politikov.

Če bi EU dejansko prekinila pristopna pogajanja s Turčijo, ki potekajo od leta 2005, država ne bi več prejemala predpristopne pomoči, namenjene za reforme. Poslanci so resolucijo sprejeli s 477 glasovi za, 64 proti in 97 vzdržanimi glasovi. Sklenili so tudi, da bo septembra v Ankaro odpotovala posebna parlamentarna delegacija, ki naj bi poskušala obnoviti medparlamentarni dialog.

Oster odziv Turčije: "Politična odločitev"
Turčija se je na resolucijo ostro odzvala. Minister, pristojen za zadeve EU-ja, Ömer Celik jo je ocenil kot politično odločitev, ki je Ankara ne bo upoštevala. Temelji namreč na neutemeljenih obtožbah in kaže na pomanjkanje zaupanja med Turčijo in EU-jem, je dejal Celik. Poudaril je še, da si bo Turčija še naprej prizadevala za polnopravno članstvo v EU-ju in "se ne bo zadovoljila z manj".

Resolucija Evropskega parlamenta za države članice EU-ja ni zavezujoča. Evropski poslanci so že lani jeseni glasovali za zamrznitev pogajanj s Turčijo, vendar članice unije niso sledile njihovemu priporočilu.

Evropa postavlja ultimat Turčiji