Premik ure izvira iz uvedbe poletnega časa v centralnih silah leta 1916. Da bi države prihranile energijo, so premik znova uvajale od šestdesetih let dalje. EU je od leta 1980 postopoma sprejemal zakonodajo za odpravo različnega časovnega razporeda nacionalnega premikanja ure.  Foto: MMC RTV SLO/BoBo
Premik ure izvira iz uvedbe poletnega časa v centralnih silah leta 1916. Da bi države prihranile energijo, so premik znova uvajale od šestdesetih let dalje. EU je od leta 1980 postopoma sprejemal zakonodajo za odpravo različnega časovnega razporeda nacionalnega premikanja ure. Foto: MMC RTV SLO/BoBo

Članice EU-ja, ki so sicer razvrščene v tri različne časovne pasove, so v zadnjem stoletju uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo, predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. EU je od leta 1980 postopoma sprejemal zakonodajo, s katero je odpravil različne časovne razporede nacionalnega premikanja ure.

Za ukinitev premikanja ure leta 2021 je glasovalo 23 članov parlamentarnega odbora za turizem in promet, enajst jih je bilo proti, nihče pa ni bil vzdržan.

O odločitvi odbora naj bi v prihodnjih tednih glasovali še evropski poslanci na plenarni seji, končno besedo pri ukinitvi premikanja ure pa bodo imele države članice. Več odprtih vprašanj naj bi bilo predvsem na področju prometa.

Evropska komisija je lani predlagala, da vse članice unije ukinejo premikanje ure dvakrat na leto, pri čemer bi bil zadnji obvezni premik ure na poletni čas 31. marca letos, na zimski pa 27. oktobra. Članice bi same odločile, ali bodo za stalno uvedle poletni ali zimski čas.

Lansko javno posvetovanje je pokazalo, da so Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času. Tudi Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega.