Mario Monti s svojimi ambicioznimi načrti za reševanje Italije. Foto: EPA
Mario Monti s svojimi ambicioznimi načrti za reševanje Italije. Foto: EPA
Merklova in ostali evropski voditelji so nad Montijem navdušeni. Foto: EPA
Italijansko gospodarstvo je v zadnjih mesecih za odtenek okrevalo, a to ni dovolj, da bi ga rešilo recesije. Foto: EPA

Italijanski premier, ki je na položaju od novembra, ko je zamenjal Silvia Berlusconija, je takšna ugibanja naglo zavrnil, češ da ima polne roke dela s kriznim reševanjem lastne države.

Besede Merklove in medijska ugibanja so malce ironična glede na to, da je italijanski državni statistični urad Istat v torek sporočil, da je Italija tudi tehnično v recesiji. Zadnje lansko četrtletje je namreč v primerjavi s predhodnim ugotovila 0,7-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je v tretjem četrtletju ugotovila 0,2-odstotni padec BDP-ja.

Letos naj bi bil v Italiji padec BDP-ja okoli 1,5-odstoten, k čemur bodo varčevalni ukrepi prispevali približno pol odstotne točke. Monti je pred kratkim napovedal, da dodatnega zatiskanja pasu država ne potrebuje, ampak se bo osredotočila na strukturne reforme.

Montijeva vlada je decembra vpeljala krizne ukrepe, ki naj bi zajezili slabšanje gospodarskih razmer v Italiji in obnovili samozavest trga. S sveženjem ukrepov je pozvala k višjim davkom, pokojninski reformi in ukrepom za boj proti izogibanju plačevanja davkov. Monti je takrat tudi napovedal, da se bo v okviru reform odpovedal lastni plači. Parlament je ukrepe sprejel decembra.

Dosedanji protikrizni ukrepi tehnične vlade pa so mednarodne investitorje že močno pomirili. Pribitki na italijanske državne obveznice so se v primerjavi z referenčnimi nemškimi v zadnjih dneh znižali na okoli 300 bazičnih točk, kar je najmanj od avgusta lani in skoraj polovico manj od rekordnih ravni v začetku leta.
Sprejeti želijo reformo trga dela
Montijeva vlada namerava še pred koncem marca sprejeti reformo trga dela, pri čemer je najtrši pogajalski oreh sprememba člena, ki zaposlene ščiti pred nezakonitim odpuščanjem. Vlada po novem predlaga, da bi sodišča odločala o tem, ali mora podjetje, ki je zaposlenega odpustilo nezakonito, slednjemu zagotoviti staro delovno mesto ali pa mu izplačati odškodnino. Po zdaj veljavni zakonodaji nezakonito odpuščenemu delavcu pripada oboje.
Vlada predlaga tudi, da bi vrnitev na staro delovno mesto veljala le, če bi delodajalec delavca odpustil na podlagi diskriminacije. Sindikati predlaganim spremembam nasprotujejo in zahtevajo, da vlada ta člen umakne s pogajalske mize. Ministrica za delo Elsa Fornero in premier Monti sta doslej že nekajkrat poudarila, da bo vlada reformo trga dela sprejela, tudi če soglasja s socialnimi partnerji ne bo dosegla. Strah je bil odveč, večji zalogaj so sindikati, ki reforme ne podpirajo.
Želijo odpraviti dvojnost
Glavni cilj vlade je odpraviti dvojnost na trgu dela, ki ga pestijo zaposlitve med mladimi iskalci dela in visoko zaščitena delovna mesta za nedoločen čas med starejšimi zaposlenimi.

Stopnja brezposelnosti je letos v Italiji presegla devet odstotkov, kar je največ od začetka tega tisočletja. Med mladimi, starimi med 15 in 24 let, je brez dela vsak tretji, s čimer se država uvršča med države Evropske unije z najvišjo stopnjo brezposelnosti med mladimi.

Monti je kar nekaj razburjenja povzročil že pred tedni, ko je v italijanski TV-oddaji Matrix dejal, da v prihodnosti rednih služb v Italiji ne bo več in naj se mladi kar navadijo na to. Navsezadnje, je dodal premier, so redne službe "dolgočasne" in vodijo k "monotonemu" življenju. Le nekaj dni pozneje je notranja ministrica Anna Maria Cancellieri dejala, da imajo Italijani težave pri iskanju službe, ker so "mamini sinčki", ki zavračajo ponudbe za delo, ki niso v neposredni bližini doma.
Ključen naslednji korak
Reuters ob tem opozarja, da je Monti misijo reševanja Italije odlično opravil, "morda celo predobro". "Montijevi krizni ukrepi in njegova mednarodna kredibilnost so pomagali državi, da malce izplava z novembrskega roba ekonomske katastrofe. Monti si lahko pripiše večino zaslug za to dramatično izboljšavo, a slaba stran je, da se je zmanjšal občutek urgentnosti, potrebne za izpeljavo nepriljubljenih reform, ki jih Italija nujno potrebuje za povrnitev svoje konkurenčnosti," piše Reuters.

Nevarnost je, da čeprav se je država prav mogoče že ognila vrtogalvi dolžniški krizi, bo brez širše deregulacije in fleksibilnosti trga delovne sile morda ostala v pasti nizke rasti in visokih dolgov, v katero je padala več kot desetletje.