Slovenija je v preteklih letih dosegla pomemben napredek, a prizadevanja se morajo nadaljevati, je v Bruslju povedal Valdis Dombrovskis, podpredsednik Evropske komisije. Gospodarska rast se je vrnila, brezposelnost se bo postopno zniževala, a do trajnega in vzdržnega okrevanja ostajajo pomembne ovire, je sporočil.

Priporočila Evropske komisije se nanašajo na reformno in proračunsko ukrepanje letos in v letu 2016. Bruselj je izpostavil izzive na sedmih področjih, iz njih pa izpeljal štiri priporočila.

Dombrovskis je v povzetku izpostavil "pogumne reforme" za zmanjšanje tako javnega kot korporativnega dolga, pa tudi za izboljšanje korporativnega upravljanja - zlasti v podjetjih v državni lasti. 5. junija bo obiskal Slovenijo, kjer bo o priporočilih razpravljal z vlado, poslanci in socialnimi partnerji.

Fiskalno pravilo izostaja
Prvi sklop se nanaša na javne finance: Slovenija naj še letos trajno odpravi presežni primanjkljaj. Za dosego srednjeročnega cilja v letu 2015 naj doseže fiskalno prilagoditev v vrednosti 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Sprejme naj izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu (pri čemer Slovenija krši lasten, v ustavo zapisan rok) in spremembe zakona o javnih financah.

Priporoča tudi, naj Slovenija nadaljuje dolgoročno reformo pokojninskega sistema, še letos pa naj sprejme zdravstveno reformo.

Minimalna plača in zaposlovanje
Drugi sklop se nanaša na trg dela. Komisija tu Slovenijo poziva, naj - v posvetovanju s socialnimi partnerji - pregleda mehanizem za določanje minimalne plače, zlasti vlogo nadomestil, in sicer z vidika njegovega vpliva na revščino zaposlenih, ustvarjanje novih delovnih mest in konkurenčnosti.

Komisija izpostavlja problematiko trajne, strukturne brezposelnosti, zato priporoča, naj sprejme ukrepe za povečanje zaposljivosti starejših ter nizko kvalificiranih delavcev. Za podaljšanje delovne dobe naj bodo na voljo ustrezne spodbude.

Gospodarstvo
Tretji sklop se nanaša na gospodarstvo: država naj z uvedbo natančno opredeljenih ciljev zmanjša obseg slabih posojil v bankah in izboljša mehanizme za spremljanje kreditnega tveganja v njih.

S sprejetjem strategije upravljanja naj jasno klasificira državne naložbe, pri tem pa naj postavi tudi jasna merila uspešnosti upravljanja.

Pravosodje
Četrto priporočilo pa se glasi, naj Slovenija zagotovi, da reforme, sprejete za izboljšanje učinkovitosti civilnega pravosodja, prispevajo k skrajšanju sodnih postopkov.

"Nekaj napredka"
Na tiskovni konferenci je še širše komentiral, da bo morala Evropska komisija okrepiti pregled nad izvajanjem priporočil pri državah članicah, saj lanski izkupiček zanjo ni zadovoljiv. Komisija uspešnost izvajanja priporočil oceni z izrazi omejen napredek, nekaj napredka, bistven napredek in popolna izvedba. Pregled izvajanja priporočil za lansko leto kaže, da je le pri 55 odstotkih priporočil "nekaj napredka".

Mramor s priporočili zadovoljen
Finančni minister Dušan Mramor je s tokratnimi priporočili "izjemno zadovoljen", saj so se namesto lanskih osmih skrčila na štiri. Poudarki v sklopu javnih financ so po njegovem mnenju zelo smiselni. Sam je kot eno izmed poti do dolgoročne javne stabilnosti izpostavil zdravstveno in pokojninsko reformo.

Predvsem to je po Mramorjevem mnenju treba pospešiti, saj so napovedi "katastrofalne". Do leta 2060 naj bi Slovenija imela največji delež BDP-ja namenjen stroškom, povezanim s starejšo populacijo. Mramor je izrazil svojo podporo spremembam - delo pri njih se je že začelo.

Drugi del priporočil se nanaša na področje trga dela, minimalne plače in dolgotrajne brezposelnosti, "kar je seveda tudi področje, ki ga moramo nasloviti", je izjavil ob prihodu na finančno konferenco v Portorožu. Opozoril je, da je v Sloveniji premalo aktivnega prebivalstva, zato bo treba daljšati delovno dobo ter krajšati čas študija.
Tretji del - glede finančnega sistema - je Mramor označil kot "zelo korekten". Strinjal se je, da je treba pospešiti zmanjševanje količine slabih posojil, kar se da početi tudi zunaj Družbe za upravljanje terjatev bank. Vseeno pa je DUTB že odigral pomembno vlogo, denimo pri prestrukturiranju Cimosa, zato se na vladi strinjajo s krepitvijo vloge slabe banke.

GZS: Na to vseskozi opozarjamo
Bruselj pričakovano izpostavlja izzive za trdnejšo rast in okrevanje, so se odzvali iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Priporočila so pričakovana, skupaj z opozorilom komisije, da se prejšnja niso izvajala zadovoljivo, je povedala Alenka Avberšek. Spomnila je, da tudi GZS vseskozi opozarja na potrebnost nadaljevanja pokojninske reforme, posege v sistem zdravstvenega varstva - in to že letos.

Ob napotilu za ukrepanje na trgu dela izstopa priporočilo za celovito presojo mehanizma za določanje minimalne plače. "Tudi po našem mnenju je potrebno te mehanizme presoditi z vidika konkurenčnosti delovnih mest v Sloveniji glede na primerljive države. To še posebej velja v luči večje zaposljivosti nizko kvalificiranih in starejših delavcev," pravi Avberškova.

GZS soglaša s priporočili glede sanacije bank in prestrukturiranja podjetij in kot pričakovano označuje ponavljajoče se priporočilo v zvezi z izboljšanjem učinkovitosti pravosodnega sistema.

GZS v gradivu ne zazna posebnih priporočil za temeljitejše spremembe v učinkovitosti državne uprave. "Učinkovitejši javni sektor, na čelu z izobraževalnim sistemom, mora povečati vabljivost Slovenije za domače in tuje naložbe. Le tako bo Slovenija lahko okrepila izvozno konkurenčnost v procesih reindustrializacije Evrope," pravi Avberškova in dodaja, da so nujna hitrejša in učinkovitejša vlaganja v razvoj, inovacije, v infrastrukturo.

Tudi OZS ni presenečen
Tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ni presenečena nad vsebino iz Bruslja. Za zmanjšanje števila brezposelnih je treba razmisliti o tem, da se izobrazi kader, ki ga delodajalci le stežka dobijo na trgu delovne sile. Nujno je tudi, da se uvede sistem vajeništva, da bodo imeli mladi prakso in bodo usposobljeni za takojšnje delo pri delodajalcu, menijo v OZS-ju.

Če bi vlada razbremenila stroške dela, bi bili tudi delodajalci pripravljeni za tisto razliko dvigniti plačo delavcem, "saj verjamemo, da so zadovoljni delavci tudi dobri delavci". Da pa bi lahko izboljšali konkurenčnost in dodatno zaposlovali, je treba zagotoviti prožnejši trg dela in sočasno zmanjšati stroške dela, so prepričani.

V OZS-ju glede dohodninskih razredov ugotavljajo, da slovenski davčni zavezanci s sorazmerno nizkimi dohodki (v primerjavi z njihovimi italijanskimi, avstrijskimi, nemškimi, poljskimi, češkimi in latvijskimi kolegi) prehitro zapadejo v visoko progresivno stopnjo dohodninske obdavčitve.

Slovenske banke, ki jih je država dokapitalizirala, še vedno nezadostno financirajo slovensko malo gospodarstvo, menijo v zbornici. "Mala in mikro podjetja težko dostopajo do ugodnih bančnih posojil, garancije pa so previsoke. Obrestne mere pa bi morala po našem mnenju financirati država in na ta način pomagati malemu gospodarstvu," so zapisali.