Ključen je predlog za krepitev likvidnosti in stabilnosti teh skladov, s čimer želi komisija zmanjšati tveganja za celoten finančni sistem. Bančni sistem v senci je sistem kreditnega posredništva. Vključuje razne sklade denarnega trga, ki so pomemben vir kratkoročnega financiranja bank, podjetij in vlad, investicijske sklade, na primer hedge sklade, repo transakcije in drugo.

Skladi delujejo kot banke, torej si izposojajo denar, v glavnem od velikih bank, in ga nato vlagajo v bolj ali manj eksotične finančne instrumente, pri tem pa niso enako strogo regulirani kot banke.

Ohlapna regulacija sicer omogoča lov za hitrimi donosi, hkrati pa krepi tveganje, da posel propade in da sklad ne more vrniti posojila, kar pomeni težave za banke in v skrajnem primeru davkoplačevalske injekcije.

EK: bančni sistem v senci tveganje za celoten sistem
Evropska komisija priznava, da je bančni sistem v senci "sistemsko pomemben za evropski finančni sistem" in da igra pomembno vlogo pri financiranju gospodarstva, a dodaja, da ne deluje dovolj pregledno in je tako velik vir tveganj za celoten sistem.

Komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je opozoril, da mora EU zagotoviti, da bo bančni sistem v senci pregleden in da siceršnjega napredka pri regulaciji finančnega sistema ne bi ogrozila selitev tveganj v manj regulirane sektorje.

Komisija se je zaradi sistemske povezanosti skladov denarnega trga z bančnim sistemom ter podjetniškimi in državnimi financami najprej osredotočila na ta del bančništva v senci, in sicer na tiste denarne sklade, ki imajo sedež ali se prodajajo v Evropi.

V Evropi imajo sicer skladi denarnega trga v lasti dobro petino kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki so jih izdale države ali podjetja, in 38 odstotkov kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih je izdal bančni sektor.

V Bruslju so opozorili, da morajo biti zaradi narave svojega delovanja in strateškega pomena za finančni sistem skladi denarnega trga izjemno likvidni, pri čemer je težava v tem, da niso vselej tako likvidni, kot piše na papirju.

Komisija predlaga ...
Komisija za zagotovitev ustrezne likvidnosti skladov predlaga, naj bo najmanj deset odstotkov portfelja skladov denarnega trga v obliki sredstev, ki zapadejo v enem dnevu, še dodatnih 20 odstotkov pa takih, ki zapadejo v enem tednu.

Da bi se izognili pretirani teži posameznega izdajatelja v neto vrednosti sredstev sklada denarnega trga, komisija predlaga omejitev izpostavljenosti do posameznega izdajatelja na pet odstotkov portfelja sklada denarnega trga. Za zagotovitev stabilnosti skladov pa predlaga, naj skladi denarnega trga vnaprej oblikujejo določene kapitalske rezerve, ki bi se uporabile za podporo stabilnim odkupom v obdobjih padanja vrednosti sredstev skladov denarnega trga.

Predlog komisije še predvideva, da bi morali imeti skladi vselej v rezervi najmanj tri odstotke stalne neto vrednosti sredstev. V prvem letu po uveljavitvi novih pravil bi morali zagotoviti en odstotek, v drugem dva, v tretjem pa tri.

... industrija zavrača
V industriji sicer nad predlogi komisije niso navdušeni. V evropskem združenju za upravljanje skladov in portfeljev Efama tako menijo, da bi predlogi komisije "destabilizirali poslovni model" in "zmedli vlagatelje".

Nad nekaterimi predlogi glede skladov denarnega trga so zaskrbljeni tudi v Zvezi evropskih bank (EBF). "Nekateri izmed teh predlogov se ne zdijo ravno dobro prilagojeni evropski realnosti," je zatrdil prvi mož zveze Guido Ravoet.

V EBF-ju zato pozivajo k ustreznemu ravnotežju med potrebo po večji preglednosti in stabilnosti na eni strani ter ohranitvijo vloge teh skladov kot pomembnih virov kratkoročnih sredstev za banke, podjetja in države.

O ureditvi svetovnega bančništva v senci bo konec tedna razpravljal tudi vrh G20 v Sankt Peterburgu, sicer pa predlogi komisije zdaj potujejo v obravnavo članic Unije in Evropskega parlamenta.