Bo prost pretok delovne sile, ki velja za enega temeljnih postulatov povezave, reformiran? Foto: EPA
Bo prost pretok delovne sile, ki velja za enega temeljnih postulatov povezave, reformiran? Foto: EPA


Na Nizozemskem je recesija z rastjo števila brezposelnih prinesla tudi vse več pozivov k omejevanju priseljevanja, prav tako v Veliki Britaniji.

Medtem ko sta gospodarstvi Francije in Nemčije v drugem četrtletju zrasli, se Nizozemska še naprej otepa recesije. Ta je z ostrimi varčevalnimi ukrepi prinesla tudi dvig stopnje brezposelnosti na 8,7 odstotka, kar je za Španijo ali Grčijo sicer sanjska številka, za Nizozemsko pa najvišja vrednost v več desetletjih. Namestnik premierja Lodewijk Asscher je pred dnevi v enem izmed večjih nizozemskih časnikov zapisal, da delovna migracija iz revnejših, novih držav 28-članske Evropske unije z delovnega trga izriva zahodnoevropske delavce. Zato bi morali, meni Asscher, razglasiti oranžni alarm, podobno kot to na Nizozemskem storijo pred poplavami. Nizozemska od Evropske unije pričakuje nov ali vsaj prilagojen pristop glede prostega pretoka delovne sile, ki sicer velja za eno ključnih načel Unije.

Podobna razprava poteka na Otoku, kjer so med skoraj 30 milijoni zaposlenih junija našteli 141 tisoč romunskih in bolgarskih delavcev. Migracije delavcev iz Romunije in Bolgarije so v zadnjem obdobju postale vroča tema predvsem v že omenjenih Veliki Britaniji in na Nizozemskem, prav tako v Nemčiji, ki je za Bolgare najbolj priljubljen cilj, za Romune je to Italija, saj bodo z novim letom tudi te države umaknile še preostale omejitve za državljane Unije za njihov vstop na trg dela.

Kljub ostri politični razpravi število priseljencev z Vzhoda še zdaleč ni tako visoko, kot ga skušajo prikazati, saj denimo na Nizozemskem ob nedvomnem gibanju rasti državljani vzhodnih članic Unije predstavljajo manj kot poldrugi odstotek delovne sile.
Za Radio Slovenija Matjaž Trošt, Bruselj