Kosorjeva si je za prvi uradni obisk v tujini na čelu hrvaške vlade izbrala Bruselj, kar je jasen znak, da kljub težavam zaradi gospodarske krize ostaja članstvo v Evropski uniji prednostna naloga hrvaške politike. Nova hrvaška premierka se je na sedežu EU-ja srečala s predsednikom Evropske komisije Barrosom in novim predsednikom Evropskega parlamenta Jerzyjem Buzekom.

Hrvaško pod Kosorjevo čaka težka naloga obnovitve pogajanj s Slovenijo in Evropsko unijo. Evropska komisija je po zastoju Hrvaške na poti v EU lani decembra, ko država ni odprla ali zaprla niti enega poglavja v pogajanjih z EU-jem, skušala pomagati s predlogom za način reševanja vprašanja meje in odpravo zastoja.

Po šestih mesecih pogajanj o predlogu komisarja za širitev Ollija Rehna so ta junija propadla, potem ko hrvaška stran ni bila pripravljena sprejeti sprememb zadnjega predloga, ki je bil na mizi, češ da je bila ta različica dokončna. Evropska komisija in švedsko predsedstvo EU-ju sta po tem poudarila, da je čas za premislek v Ljubljani in Zagrebu in da se morata zdaj najprej strani dogovoriti, kako naprej, šele nato je EU spet pripravljen sodelovati v reševanju vprašanja.

Kosorjeva optimistično zre v prihodnost
"Polna sem optimizma," je Kosorjeva dejala v Bruslju in izrazila pričakovanje, da se bo kmalu srečala s slovenskim premierjem, pri čemer si od teh pogovorov veliko obeta pri reševanju vprašanja Slovenije in Hrvaške. "Verjamem, da bo to dobro, konstruktivno srečanje in da se bodo stvari premaknile. V tem smislu imam veliko volje, želje, energije in odločnosti," je poudarila hrvaška premierka.

Na vprašanje, ali je pripravljena nadaljevati pogovore tam, kjer so zastali, torej na podlagi zadnjega predloga komisarja za širitev Ollija Rehna, kar želi Slovenija, je odgovorila, da je Hrvaška "zelo konkretno in pozitivno odgovorila na prvi Rehnov predlog ter da je v tem
smislu odločitev sprejel tudi hrvaški parlament in da je ta zavezujoča za hrvaško vlado". Ob tem je dodala: "Mi smo odprti za nadaljnje pogovore."

"Brez oklevanja bom povedala, uporabila bom te besede: v našem interesu je, da se ta proces konča, ker smo vse, kar je bila obveza Hrvaške, počasi končali oziroma končujemo, in resnično želimo, da se prizadevanja Hrvaške v celoti prepoznajo v vsej Evropi in sploh v Sloveniji," je nadaljevala hrvaška premierka.

Na srečanju s Pahorjem Kosorjeva pričakuje "konkretne predloge" in tudi hrvaška stran bo po njenih besedah nanj prišla s predlogi. "Verjamem, da bomo v prijateljskem ozračju, ki obstaja med državama, reševali probleme in resnično skoraj pričakujem premike. Jaz bom v tem smislu resnično prispevala vse, kar zmorem in znam," je dejala.

Pahor čaka na klic
O datumu in kraju srečanja Kosorjeva sicer ni hotela govoriti, saj se po njenih besedah ta še pripravlja in zato sama ne more biti konkretnejša.

Na izjave Kosorjeve se je odzval Pahor, ki je dejal, da srečanja bo, "ko se bo odločila, da ga pokliče". Napovedal je, da se bo na sestanek odzval, potrdil pa tudi, da se "o vsebini tega sestanka že pogovarjajo".

"Reforme prinašajo rezultate"
Napovedano srečanje Kosorjeve in Pahorja sta že pozdravila Barroso in Buzek. "Močno pozdravljam srečanje obeh predsednikov vlad, ki je zelo pomembna priložnost," je poudaril Barroso in obema zaželel "vse najboljše".

Ob tem je predsednik Evropske komisije Hrvaški položil na srce, da je najbolje, kar zdaj lahko stori, pokazati, da se priprave (na končanje pristopnih pogajanj z EU) nadaljujejo in da reforme prinašajo rezultate. "To je bil moj nasvet premierki Kosorjevi - kljub
trenutnim izzivom, povezanim z vprašanjem meje s Slovenijo," je dejal.

Tudi novi predsednik Evropskega parlamenta Buzek je po srečanju s Kosorjevo menil, da bi srečanje predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške v bližnji prihodnosti lahko bilo velik korak naprej v reševanju vprašanja zastoja Hrvaške na poti v EU. Ob tem je ponovil, da je to "bilateralni problem", in poudaril, da je zdaj "potrebna prava diplomacija".

Kosorjeva in Barroso sta se dotaknila tudi sodelovanja Hrvaške s haaškim sodiščem, pri čemer je hrvaška premierka poudarila, da bodo "storili vse, da bo to sodelovanje prepoznano kot popolno, ker takšno tudi je". Govorila sta tudi o reformi pravosodja in o tem, kaj mora Hrvaška še storiti glede ladjedelnic.

Se resnično pripravlja nova slovenska blokada?
Hrvaški Jutarnji list piše, da so dobili evropski diplomati obvestilo, da Hrvaška resno zamuja z reformami v najtežjem poglavju - pravosodju, poleg tega pa se je pojavila tudi težava v poglavju o prostem pretoku delovne sile. Švedski diplomatski viri naj bi sporočili, da bo Slovenija v petek blokirala še to poglavje Hrvaške v pogajanjih z Evropsko unijo, kar bi onemogočilo sklic medvladne pristopne konference EU-ja in Hrvaške.