Velika Britanija in Francija bosta prispevali po 1,659 milijarde evrov, je ob začetku vrha, sicer prvega zasedanja sedemindvajseterice po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, razkril britanski premier Gordon Brown po srečanju s francoskim premierjem Nicolasom Sarkozyjem.

Brown je še dejal, da mora biti dogovor, ki bo dosežen v Köbhenhavnu, "ambiciozen, globalen in pravno zavezujoč v šestih mesecih po koncu mednarodne podnebne konference". Sarkozy pa je potrdil, da Francija in Velika Britanija podpirata zvišanje cilja EU-ja za zmanjšanje izpustov z 20 na 30 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990. "Hočeva čim ambicioznejši dogovor v Köbenhavnu," je zatrdil.

Slovenija z vzdržnim prispevkom
Slovenski premier Borut Pahor je ob napovedi, da bo Slovenija prispevala osem milijonov evrov pojasnil, da je to "vzdržna vsota", ki je po njegovih besedah pravična v primerjavi s prispevki drugih. Premier je dejal, da bomo ta denar vzeli iz proračuna.

"Slovenija si niti noče niti ne more privoščiti, da bi bila med državami, ki ne bi prispevale za ta hiter začetek. Bili smo med državami, ki so razmeroma hitro in pozitivno odgovorile na neformalen klic švedskega predsedstva v zvezi s tem," je dejal Pahor

Voditelji se izogibajo bistvenih problemov
S sklepi vrha so manj kot evropski voditelji zadovoljni okoljevarstveniki. "Kratkoročno financiranje za države v razvoju je potrebno, a voditelji EU-ja se izogibajo bolj bistvenima zadevama, kot je dolgoročnejše financiranje in cilji zmanjšanja emisij," je poudarila Nina Štros iz Greenpeacea Slovenija.

"Podnebne spremembe se ne bodo končale v treh letih, emisije toplogrednih plinov iz revnejših držav ne bodo prenehale v treh letih, deforestacija se ne bo zaustavila v treh letih in tudi denar ne sme nehati prihajati čez tri leta," je prepričana Štrovsova.

Najbolj so v Greenpeaceu razočarani nad dejstvom, da vrh EU-ja ni sprejel jasne zaveze o 30-odstotnem znižanju izpustov toplogrednih plinov v Uniji do leta 2020 glede na 1990.

Poziv k davku na finančne transakcije
V osnutku sklepov je zapisano tudi to, da vrh EU-ja spodbuja Mednarodni denarni sklad (IMF), naj v svojem pregledu premisli o globalnem davku na finančne transakcije s ciljem, da bi finančne institucije v dobrih časih javnosti prinašale koristi, obenem pa jo zavarovale pred tveganji.

Vrh v osnutku sklepov poudarja pomen "obnovitve gospodarske in socialne pogodbe med finančnimi institucijami in družbo, ki ji služijo". Ob tem spodbuja IMF, naj premisli o celi vrsti možnosti za zagotavljanje tega, vključno z zavarovalnimi premijami, skladi za reševanje, dodatnimi kapitalskimi zahtevami in splošno dajatvijo na transakcije.

Pri tem gre za odziv na poziv Browna in Sarkozyja, ki sta v četrtek v skupnem pismu poudarila, da ni sprejemljivo, da so davkoplačevalci pokrili stroške bančnih napak, niso pa imeli koristi od njihovih uspehov. V osnutku sklepov sicer ni izrecno omenjen davek na nagrade bankirjev, k čemer sta prav tako pozvala.