EFSA je dostop do razkritja informacij zavrnila z argumenti, da bi te lahko škodile komercialnim in finančnim interesom podjetij. Foto: Reuters
EFSA je dostop do razkritja informacij zavrnila z argumenti, da bi te lahko škodile komercialnim in finančnim interesom podjetij. Foto: Reuters

Sodišče je odločalo na podlagi tožb treh evropskih poslancev iz vrst Zelenih ter neodvisnega raziskovalca na področju toksikologije, ki jim je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) zavrnila dostop do celotnih študij o toksičnosti in rakotvornosti glifosata.

V javnem interesu tako ni le dostop do informacij o tem, kaj je oziroma bo spuščeno v okolje, ampak tudi razumevanje, kako bodo ti izpusti vplivali na okolje, torej tudi na druge organizme, je zapisalo sodišče.

EFSA branila poslovni interes podjetij

EFSA je dostop do razkritja informacij zavrnila z argumenti, da bi te lahko škodile komercialnim in finančnim interesom podjetij, ki so posredovala študije, zato razkritje ni v javnem interesu, saj se informacije po njihovem mnenju ne nanašajo na izpuste v okolje, in da dostop do informacij iz študij ni nujno potreben za preverjanje znanstvenih ocen tveganja.

Sodišče: Interes javnosti na prvem mestu

Sodišče EU-ja je odločitev EFSE označilo za nično.

Med drugim je ugotovilo, da EFSA poslovnih interesov družb, ki so vložile vlogo za podaljšanje dovoljenja za uporabo tega herbicida, ne more postavljati pred interes javnosti, da izve učinke njegove uporabe za okolje.

Ni se strinjala niti z oceno EFSE, da gre pri emisijah v okolje ob uporabi glifosata le za hipotetične emisije, saj glifosat vse od 1. januarja 2002 velja za aktivno snov. To pomeni, da so omenjene emisije kot ostanki v rastlinah, vodi in hrani, realnost.

Glifosat je izjemno nevaren herbicit, ki povzroča raka, pa tudi pomor čebel. Foto: EPA
Glifosat je izjemno nevaren herbicit, ki povzroča raka, pa tudi pomor čebel. Foto: EPA

Evropska komisija je sicer kljub državljanski pobudi za prepoved glifosata decembra 2017 na podlagi razpoložljivih podatkov, ocene EFSE ter izida glasovanja članic EU-ja sprejela petletno podaljšanje dovoljenja za ta herbicid, lani poleti pa je kljub odločitvi sodišča v San Franciscu, da mora agrokemični velikan Monsanto moškemu, ki naj bi zaradi glifosata v herbicidu zbolel za rakom, plačati visoko odškodnino, sporočila, da ne bo uvedla novih postopkov v zvezi z glifosatom.

Slovenija podaljšala dovoljenje za glifosat

Proizvajalca glifosata imamo tudi v Sloveniji. Tovarna kemičnih izdelkov Albaugh (nekdanji Pinus), ki je zdaj v ameriški lasti, želi v Račah občutno povečati proizvodnjo glifosatnih pripravkov ter za ta namen pridobiva tudi okoljevarstveno soglasje.

Slovenija je konec leta 2017 glasovala za podaljšanje dovoljenja za glifosat, pri čemer je zavzela stališče, da je treba glifosat prepovedati, vendar ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo, da se prilagodi novim razmeram. Je pa vlada nato podprla zmanjšanje vseh fitofarmacevtskih sredstev v kmetijski proizvodnji in prepoved uporabe glifosata v nekmetijskih dejavnostih.