Ker število starejših in tistih, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti, narašča, naraščajo tudi stroški za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Članice EU-ja zato povečujejo sredstva za dolgotrajno oskrbo. Po ocenah Eurostata  v Sloveniji pomoč druge osebe potrebuje približno 60.000 oseb, so predstavili v publikaciji. Foto: MMC RTV SLO
Ker število starejših in tistih, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti, narašča, naraščajo tudi stroški za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Članice EU-ja zato povečujejo sredstva za dolgotrajno oskrbo. Po ocenah Eurostata v Sloveniji pomoč druge osebe potrebuje približno 60.000 oseb, so predstavili v publikaciji. Foto: MMC RTV SLO

Kot tudi piše v publikaciji, ki sta jo izdala Statistični urad in Inštitut za varovanje zdravja, je za zagotavljanje visokokakovostne zdravstvene oskrbe bolnikov ključno zadostno število dobro usposobljenih in geografsko dobro razporejenih zdravnikov.

Največ zdravnikov v Grčiji
V opazovanem obdobju je bilo največ zdravnikov na 100.000 prebivalcev v Grčiji (500), najmanj pa v Romuniji (192). V Sloveniji je bilo leta 2005 236 zdravnikov na 100.000 prebivalcev.

Povprečni delež celotnih izdatkov za zdravstvo v BDP-ju se je sicer v letu 2005 med posameznimi državami članicami EU-ja precej razlikoval, in sicer od pet odstotkov v Estoniji do 11,2 odstotka v Franciji.

Višina izdatkov za zdravstvo v BDP-ju: 8,8 odstotka
V Sloveniji je delež vseh izdatkov za zdravstvo v BDP-ju v tem letu znašal 8,5 odstotka in je bil za 0,01 odstotka nižji kot v letu 2004. Višina izdatkov se je v primerjavi z letom 2004 povečala, a je zaostajala za rastjo BDP-ja, pojasnjujejo v publikaciji.

M. N.