Srečanje je za nedeljo sklical predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. "Nedeljski mali vrh je nesprejemljiv, na njem ne bomo sodelovali. Želijo obnoviti stari predlog, ki smo ga že zavrnili," je poljski premier Mateusz Morawiecki povedal ob robu srečanja s kolegi iz Slovaške, Češke in Madžarske v Budimpešti, ki se ga je udeležil tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz.
Voditelji naj bi sicer na malem vrhu govorili tudi o vzpostavitvi "učinkovitega solidarnostnega mehanizma" z obvezno porazdelitvijo prebežnikov med državami EU-ja, čemur višegrajske države nasprotujejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Madžarski premier Viktor Orban je ob tem poudaril, da je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk tisti, ki je pristojen za organizacijo vrhunskih srečanj, in ne Evropska komisija. "Razumemo, da bo mali vrh, vendar je to v nasprotju z navadami EU-ja," je poudaril.
Juncker sklical neformalno srečanje
Predsednik Evropske komisije je za nedeljo v Bruslju sklical neformalno srečanje o migracijah in azilu z odprtim javnim vabilom. Namen je omogočiti evropske rešitve za migracijska in azilna vprašanja na vrhu EU-ja ter pomagati nemški kanclerki Angeli Merkel, katere vlado ogroža vprašanje priseljevanja.
Udeleženci nedeljskega srečanja naj bi se zavezali h krepitvi prizadevanj za zajezitev nezakonitega priseljevanja v EU, zlasti s krepitvijo zunanje meje, in za omejitev sekundarnih migracij, torej preprečitev nedovoljenih prehodov notranjih mej. Udeležbo na vrhu je med drugim potrdil tudi slovenski premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle.
Italija je nemško humanitarno organizacijo Mission Lifeline iz Dresdna obtožila, da ni upoštevala ukazov italijanske obalne straže, potem ko je ladja te organizacije v mednarodnih vodah ob obali Libije z dveh gumijastih čolnov prevzela 226 ljudi, med njimi 14 žensk in štiri majhne otroke. Nemška organizacija je prebežnike prevzela, čeprav je italijanska obalna straža sporočila, da po njih prihaja libijska obalna straža.
Iz humanitarne organizacije so sporočili, da prebežniki ne bi bili varni, če bi jih odpeljali nazaj v Libijo. Ker ladja organizacije pluje pod nizozemsko zastavo, je italijanski notranji minister Salvini dejal, da naj jih odpeljejo na Nizozemsko, ne v Italijo. "Namenoma niste ubogali italijanskih ali libijskih oblasti. Dobro. Potem odpeljite ta človeški tovor na Nizozemsko," je dejal organizaciji Mission Lifeline.
Medtem ko mednarodne pomorske smernice pravijo, da morajo biti ljudje, rešeni na morju, odpeljani v najbližji "varni kraj", po mnenju ZN-a in humanitarnih agencij Libija ni "varni kraj". Ob tem nizozemsko zunanje ministrstvo sporoča, da ladja kljub nizozemski zastavi ni registrirana v tej državi, zato da Nizozemska zanjo ni odgovorna, poroča Reuters.
Višegrajske članice: ne kvotam
Predsedniki vlad višegrajske četverice in avstrijski kancler so se na današnjem srečanju strinjali, da mora EU pri vprašanju migracij določiti ključne teme, ki bodo privedle do rešitve, ne pa razpravljati o kvotah, pri katerih se države ne morejo uskladiti. Med temi temami bi lahko bila vzpostavitev t. i. žariščnih točk ali begunskih taborišč zunaj EU-ja ter nov mandat in povečanje Frontexa, agencije EU-ja za mejno in obalno stražo.
Orban je ob tem dejal, da ve, da bo Kurz kot predsedujoči Svetu EU-ja igral ključno vlogo pri temah, kot so migracije in proračun. "Upamo, da bo EU po avstrijskem predsedovanju pravičnejša in varnejša skupnost, kot je zdaj," je povedal po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.
Kurz pa je ponovil moto avstrijskega predsedovanja, ki se glasi "Evropa, ki varuje". Po njegovem mnenju se je treba osredotočiti na boljše varovanje zunanjih meja EU-ja, da bi ohranili Unijo brez notranjih meja. Treba je okrepiti tudi notranji trg in socialno varnost. Avstrija bo polletno predsedovanje Svetu EU-ja prevzela s 1. julijem.
V nedeljo brez odločitev
Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je medtem poudaril, da se v nedeljo ne bodo sprejemale odločitve, temveč bodo to samo posvetovanja, ki naj bi utrla pot odločitvam na vrhu Unije konec prihodnjega tedna. Voditelji naj bi se zavezali k prizadevanjem za nadaljnje zmanjšanje nezakonitih migracij v Evropo in sekundarnih gibanj znotraj EU-ja ter izrazili nasprotovanje enostranskim in neusklajenih ukrepom.
Voditelji naj bi se v nedeljo zavezali tudi k odločni zaščiti zunanje meje, pri čemer naj bi podprli postopno kadrovsko krepitev evropske agencije za mejno in obalno stražo na do 10.000 do konca leta 2020.
Evropska komisija pred nedeljskim srečanjem izpostavlja tudi predlog nove zakonodaje, ki bi omogočila preobrazbo mejne in obalne straže v pravo mejno policijo EU-ja z lastnimi pristojnostmi za zaščito zunanje meje, ter nove zakonodaje za preobrazbo evropskega azilnega urada Easo v pravi evropski azilni organ, ki bi obravnaval prošnje za azil.
Salvini v nedeljo o krepitvi nadzora na mejah
Italijanski notranji minister in vodja skrajno desne Lige Matteo Salvini je napovedal, da bo na v nedeljo kolegom predstavil svoj načrt za okrepitev nadzora na zunanjih meja Unije. Italija ne bo kar pasivno sprejela načrta, ki ga pripravljata Francija in Nemčija, je povedal v pogovoru za RAI 3.
"Ali bomo imeli smiseln program za zaščito meja ali bomo proti," je dejal namestnik italijanskega premierja. V sredo se je v Rimu sestal z avstrijskima kolegoma, podpredsednikom vlade Heinz-Christianom Strachejem in notranjim ministrom Herbertom Kicklom, in kot je danes dejal, se popolnoma strinjajo glede vprašanja varovanja meja in migracijske politike.
Grožnja z zmanjšanjem financiranja EU-ja
Če v Bruslju ne bo prišlo do sprememb v migracijski politiki, bi Italija lahko zmanjšala prispevke Evropski uniji, je zagrozil Salvini. "Zaupamo v preudarnost evropskih kolegov. Ne želimo, da bi prišlo do tega, da bi na novo odločali o italijanskih prispevkih Uniji," je dejal, kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Centri za obravnavo prebežnikov zunaj EU-ja
Po italijanski in malteški zavrnitvi ladje s prebežniki Aquarius EU načrtuje vzpostavitev centrov za obravnavo prebežnikov zunaj Unije. Med možnimi gostiteljicami se omenjajo Albanija, Tunizija in Libija.
Šlo naj bi za "območne točke za izkrcanje", ki naj bi zagotovile hitro obravnavo prebežnikov ter ločitev t. i. ekonomskih migrantov od tistih, ki potrebujejo mednarodno zaščito, kar naj bi ljudi odvrnilo od nevarnih potovanj, izhaja iz osnutka sklepov vrha Unije.
"Ko gre za vzpostavljanje zunanjih centrov v drugih državah po Evropi, želim biti zelo jasen: sem proti Guantánamu za migrante. To je v nasprotju z evropskimi vrednotami," je poudaril Avramopulos, sklicujoč se na ameriški zapor za teroristične osumljence na Kubi.
Neuradno se omenjajo načrti, da bi središče za obravnavo prebežnikov vzpostavili v Albaniji, v zameno za obljubo o začetku pristopnih pogajanj s to državo. Pri tem se sicer zatika, zlasti zaradi resnih težav v tej državi z organiziranim kriminalom in korupcijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje