Vasilka Sancin je strokovanjkinja za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Foto: MMC RTV SLO
Vasilka Sancin je strokovanjkinja za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Foto: MMC RTV SLO
Ekološko-ribolovna cona
ERC pa je ožja od izključne ekonomske cone in se nanaša le na enega od vidikov ekonomske cone, to je na ohranjanje okolja in izkoriščanje živih morskih bogastev, predvsem ribolova. Foto: MMC RTV SLO
Po konvenciji o pomorskem pravu ZN-a velja, da države imajo pravico razglasiti izključno ekonomsko cono, vendar pa se morajo z drugimi zainteresiranimi državami dogovoriti o izvajanju pravic. Foto: RTV SLO
Evropska komisija
Slovenija in seveda tudi vse ostale države Evropske unije, lahko vztrajajo pri zavezah, ki jih je dala Hrvaška kot država, ki se pogaja za vstop v Evropsko unijo. Foto: RTV SLO

Vsaka cona, ki se razglasi, se mora nekje končati, se pravi se predvideva neka zunanja meja tega območja. In čeprav ni izrecno določena, to ne vpliva ravno pozitivno na reševanje mejnih vprašanj med državami. Zato je tudi priporočilo Evropske komisije, da se pri razglasitvi različnih con, države najprej dogovorijo o mejnih vprašanjih, o načinu izvajanja pristojnosti v različnih conah in šele potem formalno razglasijo kakršno koli cono.

Vasilka Sancin na vprašanje ali je bojazen, da ERC prejudicira tudi morsko mejo med Slovenijo in Hrvaško, utemeljena?
Sancinova za MMC: Tudi Slovenija lahko uveljavi ERC

Cona državam sicer ne pripada avtomatsko, temveč jo morajo razglasiti, o izvajanju cone pa se morajo pogovoriti s sosednjimi zainteresiranimi državami. Tovsrtne cone so razvite po vsem svetu, tudi v Evropi sta na primer Francija in Španija razglasili ekološko cono, je pojasnila Sancinova. Poudarila je še, da morajo države svoje obljube držati, kar pomeni, da bi se morala tudi Hrvaška držati sporazuma z Italiljo, Slovenijo in Evropsko komisijo iz leta 2004, da ne bo uveljavlila cone za članice EU-ja.

Kaj dejansko pomeni ekološko-ribolovna cona?
ERC je ena od podoblik izključne ekonomske cone in je institut, ki je bil vpeljan v mednarodno pravo s konvencijo OZN-a o pomorskem mednarodnem pravu. Izključna ekonomska cona se začne od zunanje meje teritorialnega pasu in lahko sega do 188 morskih milj proti odprtemu morju. V tem pasu imajo države, ki morajo tako cono razglasiti – se pravi ne pripada državi cona sama po sebi – pravice do ohranjanja, raziskovanja, izkoriščanja in gospodarjenja z živimi in neživimi morskimi bogastvi v stebru vode, morskem dnu in podzemlju. Poleg tega pa imajo še nekatere druge jurisdikcijske pravice.

ERC pa je ožja od izključne ekonomske cone in se nanaša le na enega od vidikov ekonomske cone, to je na ohranjanje okolja in izkoriščanje živih morskih bogastev, predvsem ribolova.

Kakšne so pravice države v primerjavi z drugimi državami? Na primer Hrvaška nasproti Sloveniji?
Hrvaška je z odločitvijo o razglasitvi ekološko-ribolovne cone predvidela, da bo v tem območju izkoriščala predvsem živa bogastva, ne pa neživih, da si pridružuje jurisdikcijske pravice glede znanstvenega raziskovanja in ohranjanja morskega okolja. Tisto, kar je izpustila iz pravic, ki jih določa izključna ekonomska cona, so pa izkoriščanje neživih bogastev in postavljanje umetnih otokov in naprav, izkoriščanje vodnih tokov in vetrov za izkoriščanje električne energije. Hrvaška pa si je pridržala možnost, da bo te pravice tudi kasneje uveljavila.

Hrvaški zunanji minister Jandroković je pred kratkim izjavil »ERC je naša pravica«. Pri tem se skliceval prav na omenjeno OZN-ovo konvencijo. Zanima nas ali gre res za suvereno pravico neke države?
Po konvenciji o pomorskem pravu ZN-a velja, da države imajo pravico razglasiti izključno ekonomsko cono, vendar pa se morajo z drugimi zainteresiranimi državami dogovoriti o izvajanju pravic, saj imajo lahko tudi druge države v bližini, ali pa ki imajo zaradi drugih zgodovinskih razlogov poseben interes na tem območju, določene pravice, ki jih mora ta država, ki razglasi ERC razglasiti, tudi upoštevati.

Kakšno vlogo ima pri odločanju o ERC-ju EU? Ali je sploh možno, ali upravičeno pogojevati Hrvaški vstop v EU z razveljavitvijo cone?
Gre za to, da se je Hrvaška dogovorila z državami članicami EU-ja, pa tudi z Evropsko komisijo, Slovenijo in Italijo na posebnih sestankih da te cone ne bo uveljavila. In države morajo svoje obljube držati.

Kakšno veljavo ima potem sporazum med Hrvaško, Slovenijo, Italijo in Evropsko komisijo iz leta 2004? Hrvati mu namreč ne priznavajo velike veljave, Slovenija in Evropska unija pa se nanj sklicujeta.
Če država izrazi jasno, preko predstavnika, ki predstavlja državo, neko zavezo, da bo nekaj storila oziroma, da nečesa ne bo storila, to po mednarodnem pravu predstavlja obljubo, ki ima pravne učinke in zato to državo zavezuje.

Ali potem Hrvaška krši sporazum?
Dejansko ne spoštuje svoje obljube, ki jo je dala svojim partnerjem na tem sestanku.

Hrvaški mediji so pred kratkim objavili ugotovitev, da ERC ni skladen z zakonom o prekrških, zaradi česar za krivolov ne bi mogli napisati kazni. Hrvaška ministrica za pravosodje pa po drugi strani trdi, da področje ureja pomorski zakonik. Ali je takšno neskladje mogoče?
Glede notranje zakonodaje na Hrvaškem v njihovi državi velja notranji pravni red, zato je treba pogledati njihovo ureditev. Če nimajo jurisdikcije za izvajanje pristojnosti na tem območju izrecno določene, in če je to predvideno po pomorskem zakoniku, potem takih pooblastil izven teritorialnega morja nimajo.

Kakšne so zdaj možnosti Slovenije? Na kaj se lahko sklicuje?
Slovenija in seveda tudi vse ostale države Evropske unije, lahko vztrajajo pri zavezah, ki jih je dala Hrvaška kot država, ki se pogaja za vstop v Evropsko unijo. In pri izvajanju vseh ukrepov, ki se izvajajo za zaščito okolja – cona naj bi bila v prvi vrsti ekološko-ribolovna cona – saj obstajajo tudi po konvenciji OZN-a določene dolžnosti držav o sodelovanju in usklajevanju vseh ukrepov, ki jih sprejemajo za zaščito morji, predvsem tistih, ki so zaprta oziroma polzaprta, med katera sodi tudi Jadransko morje.

Omenja se, da Slovenija kot geografsko prikrajšana država nima izključne pravice do razglasitve ekološko-ribolovne cone, pa me zanima, če je to res?
To ne drži. Po določbah konvencije OZN-a velja, da so geografsko prikrajšane države tiste obalne države - tudi tiste, ki ležijo ob zaprtih in polzaprtih morjih - ki so za prehrano lastnega prebivalstva odvisne od izkoriščanja naravnih bogastev drugih izključnih ekonomskih con (kar pomeni, da lahko imajo svojo cono, ki pa ne zadošča za prehrano lastnega prebivalstva) ali tiste, ki ne morejo razglasiti lastne ekonomske cone. Torej, ta trditev ne zdrži.

Ana Mušič

Vsaka cona, ki se razglasi, se mora nekje končati, se pravi se predvideva neka zunanja meja tega območja. In čeprav ni izrecno določena, to ne vpliva ravno pozitivno na reševanje mejnih vprašanj med državami. Zato je tudi priporočilo Evropske komisije, da se pri razglasitvi različnih con, države najprej dogovorijo o mejnih vprašanjih, o načinu izvajanja pristojnosti v različnih conah in šele potem formalno razglasijo kakršno koli cono.

Vasilka Sancin na vprašanje ali je bojazen, da ERC prejudicira tudi morsko mejo med Slovenijo in Hrvaško, utemeljena?
Sancinova za MMC: Tudi Slovenija lahko uveljavi ERC