Evropski denar je praktično edini vir financiranja razvoja, ki je Sloveniji še ostal. Foto: EPA
Evropski denar je praktično edini vir financiranja razvoja, ki je Sloveniji še ostal. Foto: EPA

Posojila so bila podeljena v okviru dveletnega akcijskega načrta za rast osrednje in jugovzhodne Evrope, znotraj katerega so Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Evropska investicijska banka (EIB) in IFC do zdaj zagotovili 16 milijard evrov. Za slovenske projekte pa je bilo s tega naslova odobrenih dobrih 757 milijonov evrov.
V Sloveniji so svež denar v okviru akcijskega načrta do konca julija letos dobili projekti: Slovenia EU Funds 2007-2013 (500 milijonov evrov - EIB), Atlantic Grupa - Slovenia (22,93 milijona evrov - EBRD), Droga Kolinska (22,02 milijona evrov - IFC), Pozavarovalnica Sava (7,5 milijona evrov - EBRD), Renault Sustainable Hi Tech for All (90 milijonov evrov - EIB), SKB Loan for SMEs and Priority Lending (75 milijonov evrov - EIB) ter Spar Retail and Logistics Sustainability (40 milijonov evrov - EBRD).

EBRD je do zdaj zagotovil 2,5 milijarde evrov od štirih milijard evrov sredstev, EIB 10,5 milijarde evrov od 20 milijard evrov sredstev, IFC pa 3,1 milijarde evrov od šest milijard evrov sredstev.

Pomoč teh finančnih institucij je sicer namenjena zagonu gospodarske rasti Albanije, BiH-a, Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Makedonije, Madžarske, Kosova, Latvije, Litve, Črne gore, Poljske, Romunije, Srbije, Slovaške in Slovenije. Institucije želijo s financiranjem posameznih projektov omenjenim državam omogočiti lažjo preusmeritev strategije rasti k večji konkurenčnosti in izvozu.