Vaša ocena: 
Ocena 3,7 od 3 glasov
Ocenite to novico!
Evropska unija bo dolžniško krizo v evroobmočju skušala omejiti s spodbudami za rast. Zanje bo namenila dodatnih 130 milijard evrov.
Po srečanju v Rimu so italijanski premier Mario Monti, francoski predsednik Francois Hollande, nemška kanclerka Angela Merkel in španski premier Mariano Rajoy sporočili, da je prvi cilj v boju proti dolžniški krizi v območju evra znova spodbuditi rast, investicije in nova delovna mesta. "Želimo si sveženj ukrepov za rast v višini 130 milijard evrov," je povedal Monti. 130 milijard evrov je približno odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) EU-ja.
Dogovor bi lahko predstavljal politično zmago za nedavno izvoljenega francoskega predsednika, ki je zahteval dogovor o spodbujanju rasti kljub močnim pomislekom Merklove. Kako bodo te spodbude financirali, še ni znano. Med ukrepe, ki jih Bruselj že uporablja, sodita povečanje kapitala Evropske investicijske banke in preusmerjanje neporabljenih sredstev evropskih regionalnih fondov za sofinanciranje velikih javnih investicijskih programov.
"Želimo več Evrope"
Monti je znova izrazil močno podporo evru. "Evro je tu, da obstane. To mislimo vsi," je bil odločen. Prepričan je, da morajo evropski voditelji trgom in evropskim državljanom dati zagotovila, da "je velik projekt, ki je bil doslej uspešen, to je projekt evra, nepovraten".
Merklova je dejala, da bodo voditelji članic evroobmočja v želji po rešitvi krize še tesneje politično sodelovali. "Prizadevali si bomo za to, čemur jaz pravim politična unija," je dejala. "Lekcija, ki smo se je naučili iz krize, ni manj Evrope, ampak več Evrope," je dodala.
Predstavnikov štirih najmočnejših gospodarstev v območju evra so si enotni, da bosta za uresničitev vizije o gospodarski in denarni uniji potrebni tudi bančna in fiskalna unija. "Želimo več Evrope," je dejal Rajoy in se zavzel za tesnejše sodelovanje na vseh ravneh EU-ja.
Hollande na vrhu EU-ja konec prihodnjega tedna v Bruslju pričakuje pomembne usmeritve za sveženj ukrepov, ki bi pripomogli k spodbujanju gospodarske rasti in k nadaljnji integraciji Evrope. Skupne evropske obveznice, ki jih Nemčija tako vztrajno zavrača, bi bile po njegovem mnenju koristen instrument, ki pa ga je treba še krepiti. S tem je dal vedeti, da gre bolj za dolgoročen cilj.
Berlin želi najprej prenos nadzora
Četverica se na manj kot dvournem sestanku ni dogovorila o evroobveznicah, ki jim odločno nasprotuje Nemčija, ali o bolj fleksibilni uporabi sredstev za reševanje krize. Merklova vztraja, da bi morale članice 17-erice s skupno valuto najprej prenesti nadzor nad državnimi proračuni v Bruselj, preden bi Nemčija začela razmišljati o skupnih obveznicah.
Voditelji so se strinjali, da si bodo prizadevali za vseevropski davek na finančne transakcije, znan tudi kot Tobinov davek, čemur pa so še posebej nenaklonjeni tako v Veliki Britaniji kot tudi na Švedskem. O pomoči, za katero bo zelo kmalu zaprosila Španija, voditelji niso govorili.
Pod Pahorjem smo sami odločali ali bomo posojali denar ( grčija )
Pod Janezom o tem komu in koliko bomo posodili odloča Merklova in Baroso ( španij )
P.S: IN kdo je samostojen?
Da ne rečem da je Kalimero lagal ko je še pol leta nazaj reku da Slovenija ne bo posojala...sploh pa ne z sposojenim denarjem.
Kje so PAMETNE REŠITVE 10+100????