Po napovedih naj bi ameriške delnice padle za 20 odstotkov, kar je občutno manj kot pred 10 leti, ko je borzni indeks S&P 500, ki združuje delnice 500 največjih podjetij glede na tržno vrednost, izgubil kar 54 odstotkov vrednosti. Občutnejše padce naj bi izmerili pri cenah energentov, vrednosti rudnin in delnicah v hitro razvijajočih se državah, ko so Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska, poroča Independent.

Stratega JP Morgana John Normand in Federico Manicardi sta po pisanju Bloomberga ocenila, da scenarij za dogajanje čez dve leti ni tako skrb vzbujajoč v primerjavi s preteklimi krizami. Njuna analiza med drugim temelji na modelu, ki upošteva dolžino gospodarske rasti, potencialno trajanje naslednje recesije, oceni vrednosti premoženja ter stopnjo deregulacije in finačnih inovacij pred krizo.

Še en analitik JP Morgana Marko Kolanovic ocenjuje, da bi lahko naslednjo finančno krizo izzvale nenadne prodaje delnic računalniško vodenih menjalnih sistemov. "Trenutno, če poenostavimo, imamo velike skupine investitorjev, ki so v celoti mehanski," je dejal Kolanovic. "Prodajajo na podlagi določenih signalov in ne nujno na podlagi osnovnega razvoja dogodkov. Če gre trg dol za dva odstotka, morajo prodati." Takšna velika likvidnostna kriza bi od centralnih bank zahtevala ukrepanje in s tem preprečitev spiralnih dogodkov do nove krize.

"Naslednja kriza bo najverjetneje privedla tudi do socialnih napetosti, podobnih tistim, ki smo jim bili priča leta 1968," je še dejal Kolanovic.

Najnovejše napovedi sovpadajo z opozorilom guvernerja angleške centralne banke Marka Carneyja, da bi lahko nesklenitev dogovora o brexitu vodila do finančne krize, ki bi bila tako huda kot tista leta 2008.