Najnovejša mesečna informacija o poslovanju bank Banke Slovenije razkriva, da so banke v 11 mesecih lani oblikovale 45,8 milijona evrov oslabitev in rezervacij, kar je 72 odstotkov manj od primerljivih stroškov v istem obdobju lani. Na račun manjših rezervacij in oslabitev pa sta se bankam močno povečala tako kosmati kot čisti dobiček. Dobiček pred davki se je tako povečal za 50,4 odstotka na 384,3 milijona evrov.

Bruto dohodek bank je konec lanskega novembra dosegel dobro milijardo evrov in tako ostal skoraj nespremenjen v primerjavi z novembrom 2015. Povečali so se neobrestni prihodki, do konca novembra za 16,5 odstotka, a se je nadaljeval trend okrog 10-odstotnega zmanjševanja neto obresti, ki so za banke najpomembnejši vir prihodkov.

Bilančna vsota bank je konec novembra znašala 36,65 milijarde evrov in se je v novembru znižala za 80 milijonov evrov. Pri tem se je medletno krčenje nekoliko okrepilo in znašalo 3,9 odstotka.

Gospodinjstva z več posojili, nekoliko se je poslabšal posojilni portfelj
Banke še vedno največ posojajo gospodinjstvom, katerih kreditiranje se je na letni ravni okrepilo za 3,5 odstotka. Pri stanovanjskih posojilih je bila rast štiriodstotna, pri potrošniških pa 5,4-odstotna.

Kakovost posojilnega portfelja bank, merjena z zamudami nad 90 dni, se je novembra prvič v lanskem letu rahlo poslabšala, predvsem na račun skupine komitentov tujci. V novembru je obseg teh zamud znašal 2,2 milijarde evrov ali 6,5 odstotka. To še vedno predstavlja izboljšanje kakovosti posojilnega portfelja glede na konec leta 2015, in sicer za 3,4 odstotne točke.