Bilančna vsota bančnega sistema se je v prvem četrtletju letos še naprej krčila, a počasneje kot v preteklih letih in je konec marca dosegla 37 milijard evrov. Likvidnost in kapitalska ustreznost bank prav tako ostajata zadovoljivi, a so tu precejšnje razlike med bankami.

Medletni padec obsega posojil podjetjem je marca znašal 12,8 odstotka, potem ko je bil pred letom dni 19-odstoten, kar v Banki Slovenije (BS) pripisujejo zlasti slabi posojilni sposobnosti podjetij.

Rast posojil gospodinjstvom je ostala nizka, a pozitivna, pri 0,5 odstotka. Nizka zadolženost gospodinjstev, nizke obrestne mere in ugodne cene nepremičnin prispevajo k rasti stanovanjskih posojil, ki je marca dosegla 1,4 odstotka. Krčenje potrošniških posojil se že dalj časa upočasnjuje, marca je bilo enoodstotno.

Daljši depoziti postali povsem nezanimivi
Vloge gospodinjstev še naprej naraščajo, v prvem četrtletju so bile višje za 318 milijonov evrov, od tega več kot polovica pri velikih domačih bankah. Zaradi nizkih obrestnih mer pa je bilo manj kratkoročnih in dolgoročnih depozitov, saj porabniki denar večinoma puščajo na računu in ga niso pripravljeni vezati.

Kakovost posojilnega portfelja bank se izboljšuje. Delež slabih terjatev, se pravi tistih v zamudi nad 90 dni, se je v prvem četrtletju znižal na 8,2 odstotka, kar je dve odstotni točki manj kot konec leta 2015. Po širši definiciji Evropske bančne agencije, ki med nedonosne izpostavljenosti vključuje tudi prestrukturirane terjatve še nekaj časa po tem, ko so dolžniki začeli redno odplačevati dolg, je delež nedonosnih terjatev v prvem četrtletju znašal 10,8 odstotka in se prav tako znižuje.