"Nedonosne terjatve so po našem mnenju ključni zaviralni dejavnik večje posojilne rasti in hitrejšega gospodarskega okrevanja," je povedal. Poleg tega na delovanje bank vplivajo tudi nizke obrestne mere in nizka rast, zaradi nove regulacije se povečujejo stroški bank, njihova dobičkonosnost pa je postavljena pod vprašaj, je dejal.
Sprememba poslovnih modelov je zato neizogibna, je opozoril, saj bo le tako mogoča dolgoročna vzdržnost. Sedanja struktura slovenskega bančnega sistema pa tega ne izpolnjuje, meni Jazbec. "Menimo, da je bank v Sloveniji preveč in da je predvsem upravljanje v nekaterih še vedno postavljeno pod vprašaj," je dejal.

Usoda znova v rokah države
V okviru tega je opozoril, da je kar 60 odstotkov bančnega sistema v rokah države, zato mora ta pospešiti reševanje vprašanja slabih terjatev in tako preprečiti, da bi morali davkoplačevalci znova seči v denarnice za reševanje bank.
Ob tem je znova pozval k vzpostavitvi platforme za upravljanje slabih terjatev malih in srednjih podjetij, ki bi vlagateljem omogočila odkup teh terjatev. V Banki Slovenije predlagajo, da bi za tovrstno sistemsko podporo uporabili kar tehnološke in zaledne storitve ene izmed bank v postopku likvidacije. "A to je na koncu odločitev vlade, ki je lastnik teh bank. Po našem mnenju je zanimanja na trgu dovolj. Prav tako na strani vseh bank," je dejal.

V naslednjih mesecih bo po njegovem mnenju ključno iskanje sistemskih rešitev za reševanje nedonosnih terjatev. Prepričan je, da tudi t. i. kvantitativno sproščanje ne more biti čarobna palica, s katero bi sprožili posojilno rast.

Zato je nujna takojšnja in odločna izvedba strukturnih fiskalnih ukrepov, pomembno pa je tudi dodatno izboljšanje bilanc bančnega sektorja, je še poudaril guverner.
Apollo budno spremljajo
Na bojazni, da bi sklad Apollo – ta končuje nakup NKBM-ja, danes je prek družbe Biser Bidco kupil Raiffeisen banko, zanimal pa naj bi se tudi za združeno Abanko - preveč povečal svojo navzočnost na trgu, pa je viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo odgovorila, da dogajanje pozorno spremljajo.

Glede na vodila bančnega regulatorja naj koncentracija posamezne banke ne bi presegla 25 oz. 30 odstotkov trga, je povedala. Vendar zdaj nad izdajami bančnih licenc bdi ECB, ki jo je Apollo 30. novembra že zaprosil za dodelitev licence za NKBM.

Ob tem je viceguvernerka opozorila, da podatki njihove analize dodeljenih posojil kažejo, da so banke posojila (ali nova ali spremembo starega) dale 11 odstotkom podjetij z negativnim kapitalom. "To pa pomeni, da je treba biti pri pritiskanju na banke, naj kreditirajo, previden," je sklenila.