Probanka in Factor banka že imata izredno upravo. Foto: BoBo
Probanka in Factor banka že imata izredno upravo. Foto: BoBo
Factor banka
Ukrep Banke Slovenije je s poroštvom 1,03 milijarde evrov podprla tudi vlada. Foto: BoBo

Poleg tega imajo država, občine, SID banka in družbe v večinski državni lasti v obeh bankah 640 milijonov evrov, kar bi bilo v primeru stečaja bank večinoma izgubljeno, pravi Banka Slovenije in dodaja, da poslovanje Probanke in Factor banke po napovedi likvidacije teče normalno.

Tudi pri drugih bankah in hranilnicah ni zaznati povečanih odlivov vlog, saj so vlagatelji seznanjeni s posledicami postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja Probanke in Factor banke ter dejstva, da bodo izgube bank v prvi vrsti krili lastniki bank in imetniki podrejenih finančnih instrumentov, da se bo premoženje bank učinkovito unovčevalo v naslednjih nekaj letih in da bo primanjkljaj premoženja pokrila država, so zapisali.

Izrečena vrsta ukrepov, ki pa niso pomagali
V Banki Slovenije ob tem dodajajo, da so v zadnjem letu in pol izrekli vrsto ukrepov proti obema bankama, delničarjem in upravi pa dali možnost, da stabilizirajo poslovanje bank, tudi z dokapitalizacijo. Ko so izčrpane vse možnosti reševanja banke z zasebnimi sredstvi in je zaradi povečanega likvidnostnega oz. kapitalskega tveganja v posamezni banki ogrožena stabilnost finančnega sistema, pa se uvedejo izredni ukrepi, kot je postavitev izredne uprave, so pojasnili petkovo odločitev.

Če bi dopustili stečaj, vlagatelji - razen tistih, ki imajo vloge zajamčene - ne bi mogli razpolagati s svojimi sredstvi pri banki. V zaostrenih likvidnostnih razmerah realnega sektorja bi to izrazito poslabšalo pogoje poslovanja in povzročilo zlom marsikaterega podjetja. Prva poplačila iz stečajne mase bi bilo mogoče pričakovati šele čez približno eno leto, odstotek poplačljivosti pa bi bil nizek.

Gospodarstveniki podpirajo, a pogrešajo strategijo
O načrtovani likvidaciji dveh bank so spregovorili tudi predstavniki delodajalskih združenj, ki so večinoma naklonjeni odločitvi Banke Slovenije - na GZS-ju tako ukrep Banke Slovenije pozdravljajo, saj menijo, da je zaupanje v celoten gospodarsko-finančni sistem ključno. A sočasno na zbornici pogrešajo celovito strategijo in pa začetek delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank v praksi.

Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc pa je ob tem poudarila, da je treba likvidacijo izpeljati čim bolje in s čim manj stroški za davkoplačevalce, ob tem pa preveriti odgovornost prejšnjih uprav in nadzornikov.

Evropski poslanci opozarjajo na pasti, a ukrep podpirajo
Te teme so se dotaknili tudi evropski poslanci iz Slovenije. Lojze Peterle (EPP/NSi) in Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) opozarjata, da bi likvidacija predstavljala novo obremenitev davkoplačevalcev. Prvi znaki "govorijo o starem scenariju: dobiček enim, stroški pa se socializirajo", je tako dejal Peterle. "Mene samo skrbi, da se v Sloveniji davkoplačevalcem nalaga vse. 200 evrov spet na vsakega državljana, toliko bomo plačali iz svojega žepa," pa je opozorila Mazej Kukovičeva.

Ivo Vajgl (Alde/Zares) pa je opozoril, da je očitno, da sta bili obe banki vpleteni v slovenske tajkunske posle in da so njuni upravni organi padli na kratkovidnost pri odobravanju kreditov, ki so krepko presegali njune zmogljivosti. Odločitev o likvidaciji je sicer po Vajglovem mnenju "slaba novica za marsikoga, ki je bankama zaupal, a dobra za Slovenijo". Tudi Jelko Kacin (Alde/LDS) je prepričan, da je najava prekinitve delovanja dveh majhnih bank "pravo sporočilo".