Dobiček po davkih se je povečal za 120 odstotkov, na 252,1 mio. evrov.
Kot je razvidno iz najnovejše mesečne informacije o poslovanju bank, ki jo je objavila Banka Slovenije, so banke v šestih mesecih sprostile za 5,8 milijona evrov oslabitev in rezervacij, potem ko so jih lani v tem času oblikovale za 114,4 milijona evrov.

Na prihodkovni strani je bil bruto dohodek bank v prvem šestmesečju s 603,5 milijona evrov za 1,6 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Čiste obresti so se pri tem znižale za 9,8 odstotka, na 340,2 milijona evrov, neobrestni prihodki pa so se zvišali za 21,5 odstotka, na 263,2 milijona evrov.

Operativni stroški so bili v šestih mesecih po drugi strani s 324,8 milijona evrov za 2,1 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani.

Krčenje bilančne vsote
Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema je bila konec junija pri 36,4 milijarde evrov in je bila za 2,4 odstotka manjša kot konec junija lani. Od začetka leta se je skrčila za milijardo evrov. Po majski umiritvi krčenja bilančne vsote se je ta junija spet bolj skrčila, glede na maj za 1,2 odstotka. Po pojasnilih Banke Slovenije je h krčenju bilančne vsote poleg nadaljnjega zmanjševanja obveznosti na grosističnih trgih, ki je letos bolj umirjeno kot v preteklih letih, prispevalo tudi junijsko vračilo dolga do centralnih bank območja evra.

Obveznosti bank do tujih bank so bile konec junija z nekaj manj kot 3,2 milijarde evrov medletno nižje za 16,7 odstotka in se glede na maj niso bistveno spremenile. Višina vlog nebančnega sektorja se prav tako ni bistveno spremenila. S 25,1 milijarde evrov so se vloge glede na maj povečale za 0,1 odstotka, medletno pa za 0,7 odstotka.

Rast vlog podjetij
Pri tem so vloge podjetij v primerjavi z enakim obdobjem lani narasle za 7,5 odstotka, vloge gospodinjstev pa samo junija za 120 milijonov evrov, medletno pa za 5,6 odstotka. Vloge gospodinjstev po pojasnilih Banke Slovenije predstavljajo že 44 odstotkov vseh virov slovenskih bank. Vloge države so medtem v primerjavi s koncem lanskega junija upadle za 37,7 odstotka.

Obseg posojil nebančnemu sektorju ostaja na nižji ravni kot v enakem obdobju lani, a se po navedbah Banke Slovenije padanje kreditne aktivnosti ne zaostruje. Krčenje posojil nebančnemu sektorju se je tako v drugem četrtletju stabiliziralo, ob koncu junija pa je bil obseg posojil z 19,7 milijarde evrov za 5,8 odstotka manjši kot ob koncu lanskega junija. Samo junija se je obseg posojil zmanjšal za 192 milijonov evrov, od začetka leta pa za nekaj manj kot 575 milijonov evrov.

Medtem ko se je upadanje posojil podjetjem v zadnjih mesecih rahlo okrepilo, konec junija pa je bil obseg posojil nefinančnim družbam za 12 odstotkov nižji kot v enakem obdobju lani, pa se po drugi strani nadaljuje pozitivni trend pri kreditiranju gospodinjstev.

Več posojil gospodinjstvom
Junija so bila posojila gospodinjstvom tako medletno višja za 1,5 odstotka. Po pojasnilih Banke Slovenije je to predvsem posledica stabilne rasti stanovanjskih posojil in od aprila dalje tudi potrošniških posojil.

Kakovost kreditnega portfelja bank je junija podobno kot maja ostala bolj ali manj nespremenjena. Delež in obseg terjatev, s katerimi dolžniki zamujajo več kot 90 dni, je tako junija ostal pri osmih odstotkih, kar je 1,9 odstotne točke manj kot konec lanskega leta. Samo pri podjetjih je bil delež slabih terjatev z 12 odstotki za 0,2 odstotne točke nižji kot maja in za 3,3 odstotne točke nižji kot konec decembra lani.