Podatki, ki so prešli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), so tako javno objavljeni, medtem pa podatki o tistih, ki so ostali na podržavljenih bankah, ostajajo tajni. Ustavni sodniki so odločbo sprejeli soglasno, so sporočili z ustavnega sodišča. V njej ugotavljajo, da javne koristi ne bi odtehtale posega v podjetniško svobodo.
Ustavno sodišče je postopek za presojo ustavnosti omenjenega zakona na pobudo Banke Slovenije začelo lansko jesen. Na začetku lanskega oktobra je izvajanje zakona v tem delu zadržalo, saj je presodilo, da bi občutljivi podatki postali brez omejitev dostopni najširšemu krogu ljudi. DZ je DUTB-ju namreč naložil objavo podrobnejših informacij, povezanih s slabimi posojili, ki so jih nanjo prenesle podržavljene banke. DUTB je te objavil sredi lanskega poletja.

Nato pa je z novimi spremembami in dopolnitvami zakona politika zahtevala še, da ne bodo javni le podatki o slabih posojilih na DUTB-ju, ampak tudi o tistih, ki so ostala v bilancah državnih bank. A temu so se z zahtevo po ustavni presoji uprli v Banki Slovenije, NLB-ju in NKBM-ju, pa tudi v nekaterih podjetjih, bančni kreditojemalci ter dve fizični osebi, ki sta (bili) člana organov banke.

Banke zadovoljne
Po mnenju Banke Slovenije je odločitev ustavnega sodišča zelo pomembna, z njo pa so zadovoljni tudi v NLB-ju in NKBM-ju.

"Odločitev ustavnega sodišča je potrdila, da je varovanje zaupnih podatkov zelo pomembno področje za celotno gospodarstvo in da splošno vzdušje v javnosti, da se razkrijejo podatki, ki lahko predstavljajo tudi poslovno skrivnost, ne morejo biti zadostni razlog za njihovo objavo izven konteksta in brez upravičenega razloga," so v odzivu povedali v Banki Slovenije.

Kot so dodali, Banka Slovenije podpira transparentnost poslovanja bank, vendar le v okviru zakonsko dopustnega razkrivanja posameznih podatkov in v primerih, ko je neko dejstvo dokončno (s sodno ali drugo oblastno odločbo) ugotovljeno, tako da objava podatkov ne povzroči nejasnosti, zmede ali škode.

"Javna objava podatkov, ki pomenijo poslovno skrivnost - razkrivati bi se namreč morali podatki o temeljni bančni storitvi kreditiranja -, namreč ožijo polje podjetniške svobode. Pravica do poslovne skrivnosti pa je sestavni del pravice do svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena ustave," pravijo v Banki Slovenije.

NLB in NKBM za enakopraven položaj
V NKBM-ju so takšno odločitev sodišča pričakovali. Zagovarjali so stališče, da bi morala novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja zagotavljati enakopraven konkurenčen položaj za vse banke, tudi za banke v državni lasti.

Odločitev pa pozdravljajo tudi v NLB-ju. Prepričani so, da bi uveljavitev novele v tem delu grobo posegla v razmerje med strankami in banko, torej v dolžnost varovanja zaupnosti podatkov iz posameznega poslovnega odnosa. V NLB-ju menijo, da bi jih to kot banko v državni lasti postavilo v neenakopraven položaj glede na druge banke, ki niso v državni lasti.