Verjetnost, da se bo Fed odločil za tretji krog kvantitativnega sproščanja (QE3), kot se uradno imenuje Fedovo odkupovanje finančnega premoženja (po domače bi rekli kar: tiskanje denarja), je zdaj po ocenah velikih institucionalnih vlagateljev 50-odstotna, medtem ko je bila še pred enim mesecem 33-odstotna. Zadnja anketa je bila narejena po objavi podatka, da je bilo v ZDA maja odprtih vsega 69 tisoč novih delovnih mest (najmanj v zadnjem letu), v prejšnjih dveh mesecih pa je bil prirastek delovnih mest precej manjši (49 tisoč) od prvih ocen. Stopnja brezposelnosti je maja porasla na 8,2 odstotka, kar je posledica dejstva, da je več ljudi začelo iskati delo.

Obresti naj bi bile ničelne do pomladi 2015
Sveži podatki s trga dela so krepko zbili vrednosti delnic na Wall Streetu, so bili pa všeč Mittu Romneyju, ki se bo novembra z Barackom Obamo pomeril za predsedniški položaj. Poročilo je označil kot obremenjujoče za Obamovo politiko. Naslednji sestanek ameriške centralne banke bo 19. junija, ko bi že lahko dočakali napoved 3. kroga kvantitativnega sproščanja. Fed pri obrestnih merah že od leta 2008 nižje ne more, terminske pogodbe pa kažejo, da bodo obresti ničelne do aprila 2015. Treba se je "znajti" s preostalimi sredstvi. Ameriška centralna banka je tako od začetka finančne krize ob kvantitativnem sproščanju odkupila za 2300 milijard dolarjev obveznic, lani pa se je odločila, da v operaciji Operation Twist "prestrukturira" svojo bilanco in del kratkoročnih obveznic nadomesti z dolgoročnimi.

Slabi podatki z vseh koncev sveta
Vse kaže, da bodo ZDA letos težko uresničile napoved o od 2,0 do 2,5-odstotni rasti BDP-ja. Pozimi je bila slika povsem drugačna. Ameriško gospodarstvo je ustvarjalo več delovnih mest od pričakovanj, kar pa je bila predvsem posledica toplega vremena, ki je spodbudilo zaposlovanje. Če želijo ZDA ohraniti trenutno stopnjo brezposelnosti, bi morale mesečno odpreti 125 tisoč novih delovnih mest. Teh je zdaj pet milijonov manj kot decembra 2007, ko se je v državo priplazila recesija. Tudi z drugih koncev sveta so v petek prihajali zaskrbljujoči podatki: kitajska industrijska proizvodnja je maja komaj porasla, v Veliki Britaniji pa se je skrčila kot že tri leta ne. V Nemčiji in Franciji je proizvodna dejavnost maja prav tako nazadovala.

Vodja stranke Siriza noče drahme
Evropa bo čez dva tedna trepetala, saj bodo takrat v Grčiji parlamentarne volitve. Javnomnenjske ankete napovedujejo zmago skrajne levičarske stranke Siriza, ki zavrača paket varčevalnih ukrepov v zameno za denarno pomoč Evrope. Prepričani so, da strogo varčevanje vodi v vedno večjo recesijo. Letos naj bi grški BDP padel za šest odstotkov. Vodja stranke Siriza Aleksis Cipras sicer trdi, da bo Grčija storila vse, da bo ostala v evrski druščini, in da se le manjši del njegove stranke zavzema za vrnitev k drahmi. Rešitev za Grčijo vidi v spodbujanju rasti, večji vlogi Evropske centralne banke in uvedbi evrskih obveznic.

S & P pod 200-dnevnim drsečim povprečjem
Negotovost, povezana z evropsko dolžniško krizo, se zrcali na delniških trgih. Večinoma so indeksi že nižje kot na začetku leta, tako da je izničena vsa rast prvega četrtletja, ko so bile borze pod vplivom radodarnosti Evropske centralne banke, ki je poslovnim bankam posodila okrog tisoč milijard evrov. V petek se je newyorški borzni barometer S & P 500 znižal za 2,5 odstotka in prvič letos zdrsnil pod 200-dnevno drseče povprečje, kar odpira pot za sveže padce. Vlagatelje skrbi, da bo padec Grčije povzročil podoben učinek, kot ga je leta 2008 povzročil zlom banke Lehman Brothers. Denar se seli v (vsaj na videz) varne naložbe, kot so obveznice ZDA (donos desetletnih obveznic je pod odstotkom in pol), Nemčije in Japonske.

Nafta na 16-mesečnem dnu
Tudi cene nafte neusmiljeno drsijo navzdol. Zadnji prodajni val je sprožila Kitajska, kjer se gospodarska rast nevarno upočasnjuje. V petek je brent zdrsnil do 97,54 dolarja, kar je najnižja vrednost po lanskem februarju in tista vrednost, ki si jo je pred tremi tedni zaželel savdijski minister za nafto. Spomnimo, da je bila marca cena brenta nad 128 dolarji, saj so bili trgi zaskrbljeni zaradi sankcij proti Iranu in posledično nižjega izvoza iranske nafte. V zadnjem tednu se je 159-litrski sod brenta pocenil za 7,86 odstotka, v zadnjih petih tednih pa že za 18 odstotkov. Tehnična analiza kaže, da je nafta trenutno v tako preprodanem položaju, kot ni bila že od leta 1987.

Največja enodnevna rast zlata v zadnjih treh letih
Zlato je v petek doživelo največjo enodnevno rast v več kot treh letih. Cena se je povzpela za štiri odstotke in dosegla 1.629 dolarjev. Razlog za prekinitev medvedjega trenda je bila novica o skromnem majskem prirastku delovnih mest v ZDA, kar je povečalo strah pred resnim ohlajanjem svetovnega gospodarstva, toda na drugi strani povečalo možnosti, da bodo poskušale ameriške Zvezne rezerve z novimi spodbujevalnimi ukrepi pomagati gospodarstvu. Prav to je tisto, kar bi zelo pomagalo zlatu, ki se je že občutno odmaknilo od septembrskega rekorda (nad 1.920 dolarji). Zlato se je maja na mesečni ravni petič zapored pocenilo, kar se ni zgodilo že 12 let.

SBI TOP že 80 odstotkov od rekorda
Na Ljubljanski borzi je bil tedenski padec najvišji letos, saj se je SBI TOP znižal za 5,33 odstotka, na 539 točk, v četrtek pa je bil še pet točk nižje, kar je njegovo novo zgodovinsko dno. Od rekorda iz leta 2007 je oddaljen že 80 odstotkov. Delnice Nove KBM so se pocenile za skoraj 12 odstotkov, Petrola pa za nekaj manj kot osem odstotkov. Čeprav je novomeška Krka napovedala, da bo odkupovala lastne delnice, tečaj iz dneva v dan dosega najnižje vrednosti v več kot šestih letih. Njihova tedenska izguba znaša 7,34 odstotka. Podjetje bo letos izplačalo 1,5 evra bruto dividende, kar predstavlja približno 3,5-odstotni dividendni donos.