Microsoft je bil na vrhu največjih javnih podjetij za kratek čas že leta 2021 pred Applom, zdaj je spet. V petek so se njegove delnice podražile za odstotek, na rekordnih 388 dolarjev, s čimer je podjetje ovrednoteno na 2,887 bilijona dolarjev, kar je malce več od Applove tržne vrednosti. Že lani so se Microsoftove delnice (+57 %) na račun obetajoče naložbe v OpenAI odrezale bolje kot Applove (+48 %), "škarje" so odprte tudi letos. Podobno velja za Tesline delnice. Pod prodajnim pritiskom so zaradi vse večje konkurence, ki Teslo sili v zniževanje cen svojih modelov, prekinjenih dobavnih verig (zaradi dogodkov v Rdečem morju) in višjih stroškov dela. Nekateri analitiki tako niti Appla niti Tesle ne prištevajo več med veličastnih sedem, v tej druščini so ob Microsoftu še Amazon, Meta, Alphabet in predvsem Nvidia, ki je lani uživala neverjetno (več kot 230-odstotno) rast in je tudi v letu 2024 že za 11 odstotkov v plusu.

Sorodna novica Teslina berlinska tovarna bo zaradi pomanjkanja delov dva tedna zaprta

Inflacija v ZDA porasla na 3,4 odstotka
V zadnjem tednu je bila v New Yorku tudi sicer opazna rast tehnološkega sektorja, saj je indeks Nasdaq, ki meri razpoloženje na borzi Nasdaq, porasel za več kot tri odstotke. Na največji borzi na svetu, NYSE na Wall Streetu, je bila rast bolj medla. V ospredju ostajajo ugibanja, kdaj bo Fed začel nižati obrestne mere. Zadnji inflacijski podatki bi ga lahko malce ustavili pri tej nameri. Decembrska inflacija je bila namreč v ZDA predvsem na račun višjih najemnin in cen hrane višja, saj se je s 3,1 zvišala na 3,4 odstotka na letni ravni. K sreči se je znižala jedrna inflacija (ta ne upošteva cen hrane in energentov), in sicer s 4,0 na 3,9 odstotka. Vseeno velja, da takšna inflacija še naprej narekuje previdnost ameriške centralne banke, ki pa naj bi po mnenju večine vendarle že z marcem začela rahljati denarno politiko.

Rekorden letni dobiček banke JPMorgan Chase
V petek so ameriške banke odprle sezono četrtletnih objav. JPMorgan Chase je poročal o nižjem dobičku zadnjega četrtletja, vseeno pa je v celotnem letu 2023 ustvaril rekorden dobiček (49,6 milijarde dolarjev oziroma 32 odstotkov več kot leta 2022), kar je bilo po majskem prevzemu padle First Republic in seveda ob vse višji neto obrestni marži tudi pričakovati. Najpomembnejša banka na svetu je tudi napovedala, da bodo letos obrestni prihodki višji od pričakovanj. Delnice so petkovo trgovanje začele z rekordno vrednostjo, a bile na koncu za 0,7 odstotka pod gladino. Jamie Dimon, prvi mož JP Morgana, opozarja, da bi bila lahko inflacija v ZDA trdovratnejša od pričakovanj, obrestne mere pa zato dlje časa na visoki ravni. Scenarij torej, ki so se ga lani jeseni zelo bali vlagatelji, a so novembra in decembra z optimizmom v očeh sklenili, da paradigma "higher for longer" ni prav verjetna.

Zelena luč za ETF-sklade na spot bitcoin
Za večino ključni dogodek tedna je povezan s kriptovalutami. Ameriški regulator SEC je odobril spremembe pravil, ki ETF-skladom na promptno ceno bitcoina tlakujejo pot do začetka trgovanja. Enajst takšnih ETF-skladov (kot so BlackRockov iShares Bitcoin Trust, Grayscalov Bitcoin Trust in Arkov 21Shares Bitcoin ETF) je bolj kot ne že začelo poslovati, prvi vtisi so pozitivni, tudi bitcoin je v četrtek porasel nad 49 tisoč dolarjev, a je sledil večji popravek in zdrs malo pod 42 tisoč. Larry Fink, glavni pri BlackRocku, je za CNBC povedal, da je bil uvodni dan zelo zadovoljen s prilivi v njihov ETF-sklad in da se odpira priložnost za nove vlagatelje. "ETF-ji so prvi korak v tehnološki revoluciji finančnih trgov, drugi korak bo tokenizacija vseh naložbenih razredov." Fink bitcoina niti dolgoročno ne vidi kot valuto, ampak bolj kot hranilec vrednosti.

SEC se je malce omehčal
Za ameriške regulatorje je sicer pomembnejše vprašanje, ali gre pri kriptu za vrednostne papirje ali surovine, saj za vsak razred velja drugačna pravna ureditev, vrednostni papirji pa zahtevajo posebne mehanizme za zaščito vlagateljev. SEC je bil dolgo nasprotnik kriptovalut, zato je odobritev ETF-skladov prelomni dogodek in velika zmaga za to industrijo, ki zdaj na velika vrata prihaja na Wall Street. Gary Gensler, šef SEC-a, še vedno svari vlagatelje, da gre za špekulativno in volatilno naložbo, poudarja tudi, da kriptovalute prepogosto uporabljajo kriminalci. A ni dvoma, da je z ETF-skladi bitcoin zdaj dosegljiv še večji množici vlagateljev. Največji ETF-sklad na promptno ceno BTC-ja Bitcoin Trust (upravlja ga Grayscale), ki obstaja že več kot desetletje, a se je zdaj lahko preoblikoval v klasičen ETF-sklad. Vrednost premoženja sklada je skoraj 29 milijard dolarjev.

Sorodna novica Februarja bo mogoče kupiti dolgo pričakovane "ljudske obveznice"

Pozno, a vendarle: prihajajo ljudske obveznice
V Sloveniji odmeva napoved, da bo država v začetku februarja izdala t. i. ljudske obveznice z ročnostjo treh let. Finančno ministrstvo s tem zasleduje tudi cilj opismenjevanja preveč konservativnih slovenskih varčevalcev, ki imajo na bankah 26 milijard evrov (večinoma nevezanih) depozitov, ki ne prinašajo nič, le inflacija jih najeda. V tej luči bi lahko obveznice premamile vlagatelje, da del premoženja prestavijo na kapitalske trge, čeprav je to povezano tudi z določenimi stroški, zato se z minimalnim zneskom, torej 1000 evrov, "novincem" ne splača vstopiti v takšno naložbo, razen če ne bodo sčasoma trgovali tudi z drugimi vrednostnimi papirji. V Sloveniji se sicer zdi, da je varčevalcem bolj od obveznic ljudski bitcoin, saj dobro poznajo njegovo ceno, težko pa razložijo, kaj pomeni donosnost do dospetja. In predvsem: po deležu tistih, ki vlagajo v kriptovalute, smo v evropskem vrhu, medtem ko klasičnih naložbenih razredov ne poznamo najbolje.

Obrestna mera verjetno malo pod 3,5 odstotka
A vseeno bi morale ljudske obveznice privabiti kar lep del državljanov. "V anketi je 25 odstotkov varčevalcev odgovorilo pozitivno, 67 odstotkov pa, da obveznic ne bi kupili. Preostali so neodločeni. Na koncu bo najpomembnejše, kakšna bo donosnost do dospetja," je za Radio Slovenija komentiral član uprave NLB Skladov Blaž Bračič. Po napovedih naj bi bila ponujena obrestna mera obveznic nekaj manj kot 3,5 odstotka. Optimalen čas je država sicer malo zamudila, saj so bile še pred kratkim obresti ničelne, zdaj pa predvsem tuje spletne banke oziroma borzni posredniki že ponujajo precej visoke obresti, tudi do štiriodstotne na neinvestiran denar.