Po zakonu o rudarstvu naj bi leto dni po začetku stečajnega postopka nehala veljati koncesija za kamnolom, kar pomeni, da so morali takoj nehati izvajati rudarske dejavnosti v kamnolomu.

Po mnenju stečajne upraviteljice bo to imelo zelo velik vpliv na oblikovanje stečajne mase in posledično tudi na močno povečane stroške stečajnega postopka. Kot je še dejala, so začeli številne dejavnosti, ki bi omogočile nadaljnje izvajanje rudarskih del. Vključila se je tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki je pozvala pristojno ministrstvo, naj razumno odloča o problematiki.

Vrednost kamnoloma po besedah Milene Sisinger predstavlja 50 odstotkov ocenjene stečajne mase, zato je sklicala ločitvene upnike kamnoloma in jih seznanila z novimi dejstvi. V stečajem postopku CMC-ja sta že potekali dve dražbi za prodajo kamnoloma kot poslovne celote, vendar za nakup po izklicnih cenah ni bilo nobenega dražitelja. Na prvi javni dražbi je bila cena 15,3 milijona evrov, na drugi pa devet milijonov evrov. Z izdajo odločbe o prenehanju dejavnosti je kamnolom kot poslovna celota močno izgubil vrednost, pravi stečajna upraviteljica Sisinger.

Finančno ministrstvo poziva infrastrukturno ministrstvo
Z zaprtjem kamnoloma so začeli nastajati visoki stroški, je pojasnila, saj je bilo treba poskrbeti za varovanje objektov in strojne opreme v kamnolomu. V reševanje problematike se je kot ločitveni upnik vključilo tudi finančno ministrstvo, ki je na infrastrukturno ministrstvo poslalo poziv, da se omogoči nadaljnje izvajanje rudarskih del v kamnolomu Velika Pirešica.