Gospodarstvo
(4)

Poudarki

  • Rotnik: "Da je vlada zavrla, ni nič napačnega"
  • Ogorelec Wagner: "Investicija je kratkotrajen korak naprej"
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3,0 od 2 glasov Ocenite to novico!
TEŠ
Direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik je dejal, da blok šest nikakor ni korak nazaj, pač pa nadaljevanje zanesljive proizvodnje v Šaleški dolini, kjer vsak trenutek proizvedejo tretjino slovenske električne energije. Investicija bo po njegovem nadomestila proizvodnjo vseh dosedanjih blokov, kar je zanj ne le korak naprej, pač pa odličen skok v prihodnost. Vida Ogorelec Wagner se s tem ne strinja. Foto: MMC RTV SLO
Matej Lahovnik
Sedanje razmerje proizvodnje električne energije je v Sloveniji dobro uravnoteženo, saj je po približno tretjino prihaja iz jedrskih virov, termoelektrarn in hidroenergije, to pa pomeni konkurenčno prednost, na katero je za stabilno oskrbo potrebno staviti tudi v prihodnje, pravi Lahovnik. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Dograjevanje TEŠ-a sproža različne odmeve

Lahovnik v Teš 6 vidi možnost za stabilno oskrbo
6. april 2010 ob 21:38
Velenje - MMC RTV SLO/STA

Brez šestega bloka šoštanjske termoelektrarne lahko Slovenija začne zapirati rudinike, pravi minister Lahovnik. Dodaja, da bi na ta način pustili pod zemljo velike zaloge rude.

Če v Šoštanju ne bo novega bloka termoelektrarne, bo država morala zapreti proizvodnjo elektrike v Šoštanju in premogovnik v Velenju, je na okrogli mizi o Teš 6 dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. S tem pa bi bili verjetno edina država v Evropski uniji, ki bi pod zemljo pustila za 43 let zalog domačega energetskega vira ter na cesto poslala 3000 ljudi, posredno pa še vsaj dvakrat toliko, je dodal.

"Zato drugega koraka ni, razen če se odločimo, da bomo zaprli proizvodnjo v nekaterih podjetjih kot so Talum, papirnice, jeklarne, ki so intenzivni porabniki električne energije ter tako zmanjšamo porabo električne energije za tretjino. To pa je še vsaj 10.000 brezposelnih ljudi iz dejavnosti, ki v tem trenutku še vedno ustvarjajo dokaj veliko dodano vrednost," je bil jasen gospodarski minister.

Meh s protiargumenti
Prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Borut Meh se ne strinja s tistimi, ki menijo, da bi bila ta investicija korak nazaj: "Če vlaganje v najsodobnejšo tehnologijo, zmanjšanje emisij in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo pomeni korak nazaj, potem ne vem, kje živimo. Vse, kar počnemo, namreč počnemo prav zato, da bi na tem področju naredili korak naprej."

Nasprotniki termoelektrarn skušajo po njegovem mnenju prikazati, kako drage so, predvsem zaradi emisijskih kuponov, a politika trgovanja z njimi po njegovem mnenju visi v zraku, saj nekatere že skrbi padec cene kuponov. Dejstvo namreč je, da v svetu ni globalne politike trgovanja z dovolilnicami za izpuste ogljikovega dioksida, pač pa shema deluje zgolj na območju EU, je še dodal Meh.

"Da je vlada zavrla, ni nič napačnega"
Kljub temu je vlada nedavno stopila na žogo in si vzela nekaj časa za razmislek, a direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik je prepričan, da ni nič narobe s tem, če želi vlada pridobiti še dodatna mnenja in preveriti že pripravljene dokumente. Pripravljavci projekta imajo čisto vest in vsi dokumenti kažejo na smotrnost projekta, zato prvi mož termoelektrarne verjame, da se bo vlada znova prepričala o tem.

"Investicija je kratkotrajen korak naprej"
A direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner ima drugačno mnenje. Dejala je, da je omenjena investicija kratkoročno korak naprej, dolgoročno pa najbrž ne.

"Ogljik postaja nova valuta, izpusti toplogrednih plinov pa z uvajanjem avkcij po letu 2012 dobivajo svojo ceno. Nihče ne ve kakšna bo ta cena, zato je v zvezi s podobnimi naložbami trenutno precej negotovosti. Zagovorniki večkrat poudarjajo, da v Nemčiji gradijo 29 elektrarn na premog, ob tem pa pozabijo povedati, da jih je bilo devet v zadnjih letih ustavljeno, ker so si investitorji premislili zaradi velike negotovosti glede cene ogljika v prihodnje," je pojasnila.

Po njenih besedah je dejstvo tudi to, da so v Sloveniji sedanji izpusti na prebivalca petkrat večji kot je nosilna sposobnost planeta. Vsaj do leta 2050 moramo zato v Sloveniji izpuste zmanjšati za 80 odstotkov, kar pa bi pomenilo izpuste, kot jih sedaj proizvaja šoštanjski kompleks. Cilji so zato z realizacijo projekta po njenem do leta 2020 dosegljivi, pod pogojem, da se z njegovo uveljavitvijo ustavi peti blok, po letu 2030 pa premoga za takšno energetsko izrabo ne bi več smeli uporabljati.

A. S.
Prijavi napako
Komentarji
resistNWO
# 12.04.2010 ob 08:25
@Binder Dandet

Tako je, kaj nam bo elektrarna, ko pa pride elektrika iz vtičnice?

Me zanima kaj boste ekl, ko bomo štrom uvažal it avstrije in bo vsaj 50% dražji???
citizen
# 08.04.2010 ob 17:03
Binder če te tako skrbi za zdravje, lahko greš prebivat v deževni gozd, ker samo tam je res čist in zdrav zrak. Pa še to, mislim, da bi te moglo bolj skrbet za zdravje tvojih sorodnikov, sosedov in prijateljev, ki delajo v premogovniku, kot pa tebe, ki ne delaš tam in te, kot je vidno iz komentarja skrbi samo za lastno rit ;)
ales_lamot
# 07.04.2010 ob 10:44
CO2, trgovanje s kuponi, segrevanje.... ponudite alternativo tudi za ohranitev 6000 delovnih mest pa vas takoj podprem, okoljevarstveniki.
Binder Dandet
# 06.04.2010 ob 22:40
Zaprite TALUM, pa bloka 6 ne potrebujemo.

Pod zemljo bomo pa pustili za 43 let najslabšega premoga, kar ga je.

Unih 3000+2x toliko brezposelnih pa naj potrka na vrata vsem pomembnežem iz doline, ki so tako brezskrbno načrtovali njihovo prihodnost. Jasno je bilo, da bo čas zaprtja nekoč prišel in se nanj niso pripravili. Utopično je pričakovati, da bo čez 43 let škode kasneje kaj drugače. Seveda mi je škoda rudarjev, med njimi so moji družinski člani, sosedi in kolegi, ampak na tehtnici je njihova služba proti mojemu zdravju. Odločitev je mislim da jasna.
Kazalo