Delo je največja slovenska časopisna hiša. Foto: BoBo
Delo je največja slovenska časopisna hiša. Foto: BoBo
Delova stolpnica
DNS od lastnika Dela pričakuje odgovorno lastništvo, ZNP o tem dvomi. Foto: BoBo
Premiki v lastništvu medijev
Po vseh zapletih Delo prodano

FMR se ukvarja s finančnimi naložbami in ob nakupu Dela so se zavezali, da bo časopisna družba pod njimi dobro poslovala. Nekdanji prvi mož Kolektorja in predsednik nadzornega sveta FMR-ja Stojan Petrič je za portal Siol.net dejal, da so zadevo izpeljali, ker gre za strateško naložbo, in temu primerno se bodo tudi vedli.


Zaposleni ne poznajo načrtov kupca

Odgovorno in strateško upravljanje pričakujejo tudi zaposleni. Na Delu je trenutno zaposlenih 380 ljudi, od teh 150 novinarjev.

Kakšni so načrti FMR-ja, želijo v najkrajšem času izvedeti v aktivu in v sindikatu novinarjev Dela. Kupca namreč ne poznajo, saj niso bili vključeni v postopek prodaje. Nekatere druge potencialne kupce v preteklosti so namreč po besedah predsednika sveta delavcev Dela Braneta Piana poznali, saj so stopili z njimi v stik kot s prihodnjimi socialnimi partnerji. Tokrat se to ni zgodilo.

Čeprav so v sindikatu novinarjev nad razpletom "dolgoletne lastniške negotovosti v družbi Delo" zadovoljni, pa si želijo konstruktivnega socialnega dialoga, "ki je zaradi neurejenih razmer v podjetju v celoti zamrl".

SNS: FMR je dovolj stabilna družba
Da je novi lastnik delnic Dela finančno dovolj močna in stabilna družba, ugotavljajo v Sindikatu novinarjev Slovenije (SNS). "Skoraj desetletje finančnega izčrpavanja in škodljivega obdobja lastniške negotovosti je prizadelo ne samo kadrovski, finančni in razvojni potencial medijske družbe, ampak osiromašilo celotni medijski prostor. Usmeritev novega lastnika, v kolikor bo pomenila razvojni prelom s kratkoročno usmerjeno politiko kleščenja stroškov kadrov in medijskih vsebin, bi lahko prinesla preobrat na področju tiskanih medijev tudi za razvoj trga, saj bi znova pridobili močnega in avtonomnega vodilnega igralca," so zapisali.

Oglasil pa se je tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki se ne želi vmešavati v prodajo, si pa želi, da "bi bil kupec takšen, da bi z nekim dobrim razvojnim modelom skušal razvijati temeljno dejavnost te novinarske hiše."

Je to le prehodni lastnik?
V novinarskih združenjih pa se sprašujejo, kdo stoji za nakupom. "Ta hip ni znano, ali je novi lastnik Dela le neki prehodni lastnik ali imajo z Delom dolgoročne načrte," je za Radio Slovenija opozoril predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik. Društvo bo zelo pozorno tudi na morebitne politične zlorabe, ki jim je bilo Delo v preteklosti pogosto priča.

V upravnem odboru DNS-ja od novega lastnika pričakujejo odgovorno lastništvo, čeprav ta ne prihaja iz medijske panoge in "se v tem smislu ne razlikuje od dosedanjega pivovarskega lastnika". Ob tem ponovno opozarjajo na "neustrezen zakonski okvir, ki od potencialnih kupcev medijev ne zahteva transparentnosti". Sami že več let zahtevajo, da bi morali novi lastniki razkriti tako finančno konstrukcijo nakupa kot tudi programske okvire.

Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Tino Mamič pa meni, da so v ozadju nakupa "ista imena, iste sive eminence, ki ne dovolijo, da bi časopisi prišli v normalne roke". Ravno za primer Dela velja, da so ga tujci že večkrat poskusili kupiti, vendar jim to ni uspelo, je dodal. Namesto teh po njegovih besedah prihajajo "čunga-lunga podjetja" z neznanimi lastniki. To pa je tragično tako za medije, ki utegnejo tako še naprej izgubljati bralce, kot tudi za bralce, ki bodo izgubili medije.

Premiki v lastništvu medijev
Po vseh zapletih Delo prodano