Predlog zakona o poroštvih države določa, da lahko država skupaj izda za milijardo evrov poroštev za posojila, ki jih upravičenci namenijo financiranju investicij. S tem želijo podjetjem omogočiti lažji dostop do likvidnih sredstev ter nemoteno izvajanje začetih in novih investicij. Pri tem si bosta država in banka delili tveganje - država bo s poroštvom prevzela 75 odstotkov tveganja, banka pa preostalih 25 odstotkov, je pojasnil minister za finance Franc Križanič.

Omejitve, kdo in zakaj lahko dobi poroštvo
Iz te ponudbe pa so izvzeti vsi t. i. gospodarski bolniki in družbe, ki opravljajo pretežno finančne storitve. Prav tako družbe jamstva ne bodo dobile za gradnjo nepremičnin za nadaljnjo prodajo ali oddajo, investicije v prometno infrastrukturo, nakup prometnih sredstev, financiranje študij in svetovalnih pogodb ter reprogramiranje posojil. Poroštva bo izdajala SID banka, vloge pa bo obravnavala posebna vladna komisija, ki bo ocenila ustreznost namena investicije in skladnost z zakonom.

Višina posameznega posojila se bo po ministrovih besedah lahko gibala med 500.000 evri in 20 milijoni evrov, ročnost pa med enim in desetimi leti. Banka bo morala obrestno mero določiti v višini obrestne mere za komitente najvišjega bonitetnega razreda banke.

Zakon v DZ po nujnem postopku
Zdaj namerava vlada predlog tega zakona poslati v obravnavo v parlament po nujnem postopku. V tem primeru bi se namreč lahko državna poroštva začela izdajati že v septembru, s tem pa bi zagotovili nemoteno nadaljevanje politike pomoči podjetjem z izdajo državnih poroštev, ki se je začela z jamstveno shemo, je še dejal Križanič.

Država že zdaj jamči podjetjem za posojila, ki jih najemajo za financiranje investicij in obratnih sredstev, kar je vlada predpisala v zakonu o jamstveni shemi, ki je začel veljati maja lani, a se z letošnjim decembrom izteče. Do konca letošnjega maja je bilo izdanih za 645 milijonov evrov posojil, povprečno državno jamstvo pa je znašalo 34 odstotkov.