'Država se moti pri svojih ocenah, da z minimalno plačo posega samo v skupino tistih, ki prejemajo najnižje plače. Posega v celotno plačno politiko in posledice bodo nepredvidljivo visoke,' opozarja Hribar Milič. Foto: MMC RTV SLO
'Država se moti pri svojih ocenah, da z minimalno plačo posega samo v skupino tistih, ki prejemajo najnižje plače. Posega v celotno plačno politiko in posledice bodo nepredvidljivo visoke,' opozarja Hribar Milič. Foto: MMC RTV SLO

Evropske države ugotavljajo, da bo mogoče iz krize iziti le z davčno rabremenitvijo, prožnostjo trga dela, javnimi naročili, debirokratizacijo postopkov poslovanja in internacionalizacijo. V Sloveniji pa podjetnikom nalagamo višje davke, še naprej imamo zastarelo delovno zakonodajo, ki ne ustreza dinamičnim razmeram na trgu, veliko plačilno nedisciplino in težave z likvidnostjo v gospodarstvu.

Samo Hribar Milič, GZS

Po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bo pod višino nove minimalne plače padlo več kot 15 odstotkov oz. okoli 70.600 zaposlenih v zasebnem sektorju. "Vsem tem in nato še drugim bo treba povečati plače, saj so samo zadovoljni zaposleni konkurenčni, produktivni. To pomeni velike težave za slovensko gospodarstvo," je na novinarski konferenci dejal generalni direktor (GZS) Samo Hribar Milič.

Povečanje minimalne plače na 600 evrov neto bi po njihovem izračunu v najboljšem primeru pomenilo 50.000, v najslabšem primeru pa tudi 90.000 več brezposelnih. "Napovedujemo, da bo brezposelnost zelo hitro dosegla 120.000. Ob tem nas najbolj skrbi, da še vedno nimamo razmer, da bi ustvarjali nova delovna mesta," poudarja Hribar Milič.

Za delavce 101 evro več, za državo 26
Po izračunih Združenja delodajalcev Slovenije bo po novem bruto strošek minimalne plače za delodajalca 852,35 evra oz. 22,9 odstotka več kot zdaj. Delavec bi pridobil 101,80 evra, država pa bi dobila 52,23 evra več socialnih prispevkov in se po drugi strani odpovedala 26,30 evra dohodnine. Ob vsakem izplačilu minimalne plače bi se tako po novem zakonu neto prihodek države povišal za 25,93 evra.

"To bo država 'prispevala' kot pomoč gospodarstvu, da bo lažje preneslo breme novega predloga višje minimalne plače," je dejal generalni sekretar združenja Jože Smole.

Konec socialnega dialoga?
Delodajalci so nov predlog zakona o minimalni plači, ki se razlikuje od tistega, ki so ga socialni partnerji obravnavali na ekonomsko-socialnem svetu, dobili med predlogi na vladni spletni strani in se do njega niso mogli opredeliti. Na pričakovane težave za gospodarstvo so želeli vlado opozoriti in uskladiti predlog, vendar se to ni zgodilo. "To za delodajalsko stran pomeni konec tako opevanega socialnega dialoga, ki se je skoraj 20 let gradil v Sloveniji," pravi Smole.

Nad odločitvijo vlade, da bo zakon o minimalni plači izvzela iz svežnja sprememb delovne zakonodaje, so bili presenečeni tudi v Trgovinski zbornici Slovenije, kjer še nimajo dokončnih izračunov vpliva dviga na ravni dejavnosti. Z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so sporočili, da se bo strošek delodajalca za enega zaposlenega delavca, ki prejema minimalno plačo, povečal za skoraj 160 evrov na mesec oz. za dobrih 1.900 evrov na leto. Bojijo pa se tudi posrednih učinkov, ko mikro in mala podjetja sodelujejo z večjimi podjetji, ki bodo zaradi posledic dviga minimalne plače v še večjih zamudah s plačili manjšim podizvajalcem.

Evropske države ugotavljajo, da bo mogoče iz krize iziti le z davčno rabremenitvijo, prožnostjo trga dela, javnimi naročili, debirokratizacijo postopkov poslovanja in internacionalizacijo. V Sloveniji pa podjetnikom nalagamo višje davke, še naprej imamo zastarelo delovno zakonodajo, ki ne ustreza dinamičnim razmeram na trgu, veliko plačilno nedisciplino in težave z likvidnostjo v gospodarstvu.

Samo Hribar Milič, GZS