ECB skuša z znižanjem obrestne mere sprostiti kreditni krč v Evropi. Foto: EPA
ECB skuša z znižanjem obrestne mere sprostiti kreditni krč v Evropi. Foto: EPA
Mario Draghi
Draghi je vodenje ECB-ja prevzel 1. novembra. Foto: EPA

Znižanje ključne obrestne mere je bilo pričakovano in zgodilo pa se je v času, ko območje z evrom drsi v novo recesijo. S tem je ključna obrestna mera znova na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka.

Svet ECB-ja je prav tako znižal obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki bosta po novem pri 1,75 oziroma 0,25 odstotka. Ključna obrestna mera je znižana že drugič v mesecu dni, odkar je vodenje ECB-ja prevzel Mario Draghi.

Po srečanju Sveta ECB so občutno znižali tudi napoved gospodarske rasti v območju skupne evropske valute. Za letos ECB napoveduje 1,6-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto predvidoma 0,3-odstotno in 1,3-odstotno za leto 2013.

Šibko zaupanje in slabi pogoji
ECB je s tem napoved za letos v primerjavi z zadnjo napovedjo ohranila nespremenjeno, za prihodnje leto pa jo je znižala za celo odstotno točko. Napoved gospodarske rasti za leto 2013 je prva.

V zadnjem letošnjem četrtletju se gospodarska aktivnost zaustavlja, v prihodnjem letu pa naj bi se postopno krepila na temelju globalnega povpraševanja, zelo nizkih obrestnih mer in stimulativnih ukrepov za podporo finančnemu sektorju, je pojasnil Draghi.

Kot že omenjeno, je ECB precej znižala napoved gospodarske rasti za leto 2012. "Popravek v največji meri odseva vpliv šibkega zaupanja in poslabšanja finančnih pogojev na domače povpraševanje," izpostavlja Draghi. Te okoliščine so posledica negotovosti, povezane z dolžniško krizo, pa tudi nižjih pričakovanj glede povpraševanja iz tujine.

Obenem pa je ECB zvišala napoved inflacije. Letos naj bi ta znašala 2,7 odstotka, kar je precej nad ciljem ECB-ja, ki je blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma. Prihodnje leto naj bi se umirila na dva odstotka, leta 2013 pa na 1,5 odstotka.

Stopnja inflacije je povišana že od konca lanskega leta, predvsem jo poganjajo višje cene energije in drugih surovin, ugotavljajo strokovnjaki ECB-ja.

Svet ECB-ja je sprejel dodatne ukrepe za stabilizacijo razmer v bančnem sistemu. Gre za dve 36-mesečni operaciji refinanciranja v neomejenem obsegu in po fiksni obrestni meri ter razširitev nabora zavarovanj za posojila ECB.

Prva 36-mesečna operacija refinanciranja bo izpeljana 31. decembra in bo nadomestila predvideno 12-mesečno. Obseg refinanciranja bo neomejen, obrestna mera pa bo fiksna. Možno bo tudi predhodno odplačilo po 12 mesecih.

Svet ECB-ja je sprejel še odločitev za znižanje deleža obveznih denarnih rezerv, ki jih morajo imeti banke, z dveh odstotkov na odstotek. Kot je dejal Draghi, trenutne razmere ne terjajo dosedanje ravni obveznih rezerv, tako sproščeni denar pa naj bi banke uporabile za posojanje gospodarstvu.

Trgi razočarani
Je pa Draghi razočaral trge glede odkupovanja državnih obveznic. Na novinarski konferenci je namreč v zelo odklonilnem tonu govoril o možnosti, da bi ECB v večji meri posegla na trgu državnih obveznic, če bi se voditelji EU danes in v petek dogovorili o krepitvi fiskalne in gospodarske integracije v evrskem območju ter tako ponudili močno fiskalno podporo skupni valuti.

Znova je poudaril, da trenutni program odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic evrskega območja ni večen in ni neomejen. Večkrat je tudi zatrdil, da ECB mora spoštovati mandat, ki ji ga narekuje temeljna pogodba EU in da z nobenim pravnim trikom ne želi obiti besedila in duha pogodbe, ki ji preprečuje financiranje držav z monetizacijo dolga ali drugače povedano s tiskanjem novega denarja.

Prav tako je poskrbel za hladen tuš, ko gre za špekulacije, da bi ECB skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami v evrskem območju evra državam lahko pomagala prek Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Kot je pojasnil, ECB ni članica IMF in nikakršen mehanizem speljevanja sredstev do držav po obvozih ne sme obiti pravnega mandata pogodbe EU. Tako financiranje prek IMF bi bilo po njegovem mnenju v nasprotju z duhom pogodbe, enako pa velja za nacionalne centralne banke.

Osnovni mandat ECB -ja je ohranjanje cenovne stabilnosti. Draghi je pojasnil, da so med procesom oblikovanja maastrichtske pogodbe na začetku 90. let prejšnjega stoletja nekatere centralne banke financirale države s tiskanjem denarja in posledice so bile vidno negativne. Člen, ki tako delovanje ECB preprečuje, je v pogodbi z namenom, je zatrdil.