aženo na newyorški borzi Nasdaq. Delnice so poskočile na rekordno vrednost.

V obdobju med 1. aprilom in 30. junijem je družbeno omrežje, ki ima 1,32 milijarde uporabnikov (14 odstotkov več kot junija lani) ustvarilo 788 milijonov dolarjev čistega dobička. Prihodki so od lani narasli za 61 odstotkov, na 2,91 milijarde dolarjev, kar je že peto zaporedno četrtletje, da je Facebook presegel napovedi analitikov. Prihodki od oglasov na mobilnih napravah, še nedolgo tega šibka točka, so v kolaču skupnih oglaševalskih prihodkov zavzeli že 62-odstotni delež, potem ko je bil ta delež leto prej 41-odstoten.

S & P le še pol odstotka od meje 2000
Širši newyorški indeks S & P 500 je med četrtkovim trgovanjem tretji dan zapored dosegel rekord in se na le devet točk približal meji 2000 točk, saj je število zahtevkov za nadomestilo v času brezposelnosti zadnji teden padlo na osemletno dno, borznikov pa ni preveč vznemiril slab podatek z nepremičninskega trga. Prodaja novih stanovanjskih enot je namreč junija v ZDA padla za 8,1 odstotka. V ospredju so še naprej četrtletni poslovni rezultati. Do zdaj je 41 odstotkov 500 največjih ameriških korporacij objavilo rezultate in 68 odstotkov jih je preseglo napovedi z dobičkom.

Tečaji delnic na Lj. borzi (24. julij):

Evro izgublja in verjetno je to šele začetek
Evro je zdrsnil na novo letošnje dno. Strokovnjaki mu že od začetka leta napovedujejo padec na 1,30 dolarja, a je namesto tega maja krenil proti 1,39 dolarja. Od takrat evropska valuta res izgublja in morda je to začetek tega napovedanega popravka, ki se "mora" zgoditi predvsem zaradi različnih politik, ki jih vodita osrednji banki na obeh straneh Atlantika. Fed še naprej znižuje vrednost mesečnih odkupov državnih obveznic in bo politiko kvantitativnega popuščanja, kot se imenuje ta program (kratica QE), oktobra dokončno opustil, naslednje leto pa bo tudi začel zviševati ključno obrestno mero Fed funds, ki je od leta 2008 na ničelni ravni.

Fundament v korist dolarju
Evropska centralna banka je na začetku junija še znižala obrestno mero in uvaja dodatne likvidnostne ukrepe. Tudi makroekonomski pogled govori v korist dolarju, saj gre ameriškemu gospodarstvu bolje kot evropskemu, v katerem se je ustavilo celo glavni lokomotivi Nemčiji. Padec obeh nemških konjunkturnih indeksov Ifo (prav danes je bilo objavljeno, da je Ifo julija padel na devetmesečno dno) in Zew kaže na dodatne težave v bližnji prihodnosti. Ameriška brezposelnost je pri 6,1 odstotka na skoraj šestletnem dnu, medtem ko je bila v evrskem območju maja 11,6-odstotna, seveda z velikimi razlikami: od nemške 5,1-odstotne do skoraj 25-odstotne v Španiji (prav v četrtek je Madrid objavil, da je bilo v drugem četrtletju brez dela 24,5 odstotka delovno aktivnega prebivalstva, kar štejejo za uspeh, saj je to najmanj v zadnjih dveh letih).

Na evro vplivajo tudi geopolitične teme
Industrijska proizvodnja je maja v primerjavi z aprilom v območju evra nazadovala za 1,1 odstotka, kar pomeni, da je na letni ravni višja le za pol odstotka. V primerjavi z vrhom tik pred finančno krizo (aprila 2008) je industrijska proizvodnja, ki predstavlja petino evrskega gospodarstva, nižja za 13 odstotkov. K sreči se je gospodarska dejavnost v območju evra, merjeno z indeksom nabavnih menedžerjev (PMI), julija okrepila na 54 točk in se povzpela na najvišjo raven v treh mesecih. Kakor koli, evro je ta teden v primerjavi z dolarjem zdrsnil na osemmesečno dno 1,3459 dolarja, njegovo vrednost pa so zbili tudi rusko-ukrajinski spor in težave portugalske banke Espirito Santo.