Bo Slovenija res naslednja? Foto: BoBo
Bo Slovenija res naslednja? Foto: BoBo

Kot poudarja, vrh EU-ja pretekli teden ni prinesel bistvenih sprememb, saj se za nekatere države ni nič spremenilo. Po njegovem mnenju 500 milijard evrov vreden evropski mehanizem za stabilnost ni dovolj velik. Vbrizgal bo kapital v španske banke, moral bo refinancirati program za Grčijo, Irsko in Portugalsko. Kmalu se bo moral ukvarjati s Ciprom in, kdo ve, morda tudi s Slovenijo, piše novinar.

Ena izmed lekcij iz zgodovine finančnih kriz je, da mora biti orožje dovolj veliko, da bo učinkovito, poudarja Münchau. Zdaj sprejeti instrumenti po njegovem mnenju niso. Evropska centralna banka (ECB) je za reševanje trga vrednostnih papirjev porabila več kot 200 milijard evrov, a ni delovalo, opozarja.
Nemške obveznosti nespremenjene
Po njegovem mnenju je prava zmagovalka nedavnega vrha EU nemška kanclerka Angela Merkel, ki ji je uspelo ohraniti nemške obveznosti nespremenjene. Ob tem se sprašuje, kako lahko nemške obveznosti in politika ECB-ja ostanejo nespremenjene, Italija in Španija pa sta varni, če nista bili varni še teden pred tem.

Najpomembnejši dogodek na vrhu pretekli teden pa ni bil dogovor, piše Münchau, temveč izjava Merklove, da obveznic evroobmočja ne bo, dokler bo ona živa. Po njegovem mnenju ta izjava razkriva, da Merklova ne misli resno o politični uniji, o kateri je govorila zadnje tedne. Če ima Merklova prav in če v času njenega življenja ne bo evroobveznic, evroobmočje ne bo preživelo, ugotavlja novinar.

Slovenski finančni minister Janez Šušteršič je v petek na novinarski konferenci o dokapitalizaciji NLB-ja zagotovil, da Slovenija za zdaj ni v položaju, ko bi morala prositi za pomoč, in dodal, da o tem niti ne razmišljajo.