Podjetnike vznemirjajo stroški za uvedbo davčnih blagajn, vlada pa trdi, da bodo ti nizki. Foto: BoBo
Podjetnike vznemirjajo stroški za uvedbo davčnih blagajn, vlada pa trdi, da bodo ti nizki. Foto: BoBo

Furs bo za uvedbo davčnih blagajn namenil okoli dva milijona za posodobitev strojne, pa tudi programske opreme. Informacijski sistem naj bi deloval nemoteno. Testni preizkusi bodo mogoči že septembra.

Čeprav naj bi bile podrobnosti znane šele avgusta, programerji zatrjujejo, da bo dovolj časa za ustrezne prilagoditve tudi pri zavezancih.

Nova strojna oprema, javni razpisi, podzakonski akti, tehnične priprave, veliko nalog torej za skromno odmerjen čas do uvedbe davčnih blagajn, je za Radio Slovenija poročala Zdenka Bakalar. "Ocenjujemo, da smo pripravljeni in da bomo lahko pravočasno izvedli vse obveznosti, da bo vpeljava davčnih blagajn potekala nemoteno," je dejal pomočnik generalne direktorice finančne uprave Peter Grum.

Za tiste, ki že uporabljajo blagajniške programe, bo prilagoditev dokaj nezahtevna. Tomaž Čebašek, direktor podjetja za računalniški inženiring Vasco, je dejal, da je "edina stvar, ki jo je treba dodelati v programih, povezava s Fursom in njihovimi strežniki, kamor se bodo podatki on-line pošiljali". Slab mesec bo izkušenemu programerju vzela prilagoditev za vse njihove stranke, ocenjuje Čebašek.

Vznemirjenje zaradi stroškov
Javnost pa je vznemirjena zaradi stroškov. Medtem ko vlada pravi, da bodo znašali od 0 do 300 evrov, obrtniki omenjajo 1.000 evrov. Zakonske spremembe so vključene v redne pogodbe, torej prilagoditev ne morejo posebej zaračunati.

Seveda pa bodo imeli stroške tisti, ki ne uporabljajo informacijske opreme in bodo morali vse kupiti na novo. Ne zgolj stroški, uspešnost uvedbe bo odvisna od nemotenega delovanja informacijskega sistema. Vsekakor, pritrdi Peter Grum s finančne uprave: "Uspeh tega projekta je v veliki meri odvisen od tega, da bo to delovalo tako, da potrošniki v samem procesu nakupa blagajn storitev ne bodo opazili, da zadaj poteka neki proces davčnega potrjevanja."

Pomembna razlika v primerjavi z obstoječo rešitvijo je namreč v tem, da bodo računi shranjeni pri finančni upravi in bo tako onemogočeno poznejše spreminjanje prometa, je še poročala Zdenka Bakalar.