Vse dvige za zdaj še krije Evropska centralna banka. Foto: EPA
Vse dvige za zdaj še krije Evropska centralna banka. Foto: EPA

Skupaj so v zadnjih dneh večje grške banke imele za od 500 do 800 milijonov evrov dvigov dnevno, številka pa raste čedalje bolj, ko se bliža 17. junij, dan volitev, sta za Reuters povedala dva grška bankirja, ki nista želela biti imenovana.
Manjše in srednje banke poročajo o 10- do 30-milijonskih dvigih dnevno. "V to so vključeni dvigi gotovine, prenosi in vloge v sklade nemških državnih obveznic, ameriške državne blagajne in obveznic Evropske investicijske banke," je povedal neki bankir.
Strah, da bi se Grčija morala morda odreči skupni evropski valuti in se vrniti na šibko drahmo, je podžgal reden tok dvigov, zlasti družb in podjetij, ki jih potencialno velikanska izguba njihovih vlog močno vznemirja.

Negotov izid volitev
Izida volitev, ki so jih razpisali, potem ko jim po prejšnjih volitvah maja ni uspelo doseči dogovora o vladi, se še ne da napovedati, saj sta, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, konservativna Nova demokracija in radikalno levičarska stranka Siriza povsem izenačeni. Obe stranki sicer pravita, da si želita, da ostane Grčija v evrskem območju, a Siriza je že napovedala, da bo v primeru zmage razveljavila marca podpisan dogovor o 130 milijardah pomoči, ki je Grčiji naložil ene najstrožjih varčevalnih ukrepov.

EU in Mednarodni denarni sklad (IMF) sta posvarila Grčijo, ki ima zalog le še za nekaj tednov, da se mora držati pogojev dogovora o pomoči ali pa ji bodo odtegnili sredstva. Po besedah nekega grškega bankirja so zadnji dvigi še obvladljivi, saj jih krije poseben program (ELA) Evropske centralne banke.