Gospodarstvo

Poudarki

  • Učinkovitost javnega sektorja je po navedbah generalne direktorice GZS-ja v desetletju kljub višjim plačam in višji zaposlenosti padla za tri odstotke.
GZS
V GZS-ju menijo, da bi imela ugoditev zahtevam javnega sektorja dolgoročne posledice. Foto: BoBo
VIDEO
GZS: Zahteve javnega sekt...

Dodaj v

GZS: Dvig plač v javnem sektorju bi bil upravičen le ob višji učinkovitosti

V gospodarski zbornici poslali pismo predsedniku vlade
5. februar 2018 ob 17:53
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Na GZS-ju nasprotujejo uresničitvi zahtev sindikatov javnega sektorja, saj menijo, da bi ta še dolgo bremenila celotno družbo. Na premierja Cerarja so naslovili pismo, v katerem so med drugim zapisali, da je višje plače v javnem sektorju mogoče upravičiti le z višjo učinkovitostjo.

Predsednik GZS-ja je ob tem dejal, da z zaskrbljenostjo spremljajo nerealne zahteve javnega sektorja. Njihova uresničitev bi po ocenah zbornice namreč povzročila, da bo Slovenija v prihodnjih letih namesto gospodarske rasti "stala na mestu" in plačevala za "pretekle neupravičene obveze". Slovenija po Gorjupovih besedah za plače v javnem sektorju že zdaj namenja 11 odstotkov BDP-ja, kar je za odstotno točko več od povprečja EU-ja. Da bi bili na evropskem povprečju, bi morali obstoječo maso plač celo znižati za 550 milijonov evrov.

Generalna direktorica GZS-ja Sonja Šmuc je ob tem poudarila, da zahteve javnega sektorja niso utemeljene na dvigu kakovosti storitev za državljane. Učinkovitost javnega sektorja je namreč v desetletju kljub višjim plačam in višji zaposlenosti padla za tri odstotke. Med drugim je navedla predolge čakalne vrste v zdravstvu, še vedno prisotno "birokratsko prenormiranost države" in dolgotrajne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja, na katerega je bilo treba lani čakati 43 dni dlje kot pred desetletjem.

Najprej dvig plač v gospodarstvu
Tudi ona je opozorila na negativne posledice uresničitve sindikalne zahteve. "Milijardo evrov, ki jih zahteva sindikat javnega sektorja, se lahko pretopi v tisoč evrov manj za vsakega zaposlenega, če bi se na ta račun zvišala dohodnina. To lahko pomeni tudi milijardo evrov manj za investicije v šole, ceste, obnovo mostov. Ali pa lahko pomeni 35.000 zaposlenih v javnem sektorju manj, če se ohrani zdajšnja masa plač, spremenijo pa plačna razmerja med posameznimi skupinami," je opozorila.

Dvig plač bi bil po njenih besedah upravičen, ko bi se kakovost storitve toliko dvignila, da lahko upraviči določen dvig. "Najverjetneje pa se morajo najprej toliko okrepiti plače v zasebnem sektorju, saj to ustvarja pritok sredstev v proračun in s tem omogoča tudi dvig plač v javnem sektorju," je dejala. Zato so v GZS-ju skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Združenjem Manager, Britansko-slovensko gospodarsko zbornico in Slovensko-nemško gospodarsko zbornico na premierja Cerarja naslovili skupno pismo, v katerem so ga pozvali, naj vlada v pogajanjih ne popusti "v veliki večini populističnim zahtevam javnega sektorja".

L. L.
Prijavi napako
Komentarji
Grešnica
# 05.02.2018 ob 18:19
Nekoliko pozen odziv gospodarstvenikov, pa vendarle - z vsebino na mestu.

Že zdaj bi morali napovedati proteste, ker je DDV še vedno povišan, učinkovitost javnih storitev pa pada.

Poleg tega je vlada na debelo zaposlovala tako med gopodarsko krizo kot v času rasti, ko bi morali delež kadrov prepustiti prostemu trgu (tam se po mnenju sindikatov JS cedita med in mleko).
d(-_-)b
# 05.02.2018 ob 19:13
@Homer - zakaj pa javni sektor ne sproži pobud za odstranitev balasta iz zakonodaje in s tem poveča svojo učinkovitost? Ti kar jaz odgovorim - ker dela vsak ravno toliko, kot mu je naloženo in nič več. Če pa se že najde kdo, ki bi želel kaj takega narediti, ga pa sodelavci hitro utišajo ...
nvk
# 05.02.2018 ob 19:36
PS: poglejte malo izobrazbeno strukturo med zasebnim in javnim ter primerjajte povprečno plačo med enako izobraženimi. Šok bo velik.

In kje je učinek te izobrazbe?
lubislovenci
# 05.02.2018 ob 19:51
Delam v JS, plača je nižja od povprečne in SEM PROTI, da se v JS plače dvigajo. Sploh za kakovost dela in učinkovitost. Nič od nič. So dnevi, ko se samo prelagajo papirji, se sredi dopoldneva zeha, kot bi celo noč v rudniku delal nekateri, obvezno pol urce malo na zrak, pa ob 15 uri brez pardona domov. Znanja kljub vsem tistim nazivom mag. (mojbog saj je vsak drugi že magister) ali pa dipl. nikakršnega. NIČ od NIČ. In zato si razen kakih 20% uslužbencev ne zasluži niti tega, kar dobijo sedaj. To je pogled od blizu in od znotraj.
frozen pingvin 4
# 05.02.2018 ob 19:35
nasprotuje cela slovenija. le javni sektor živi v nekih oblakih.
zozozo
# 05.02.2018 ob 23:33
Glejte, fantje, država ni firma, od katere kupuješ, kdaj ti kaj pade na pamet. Država je pleme, ki mora poskrbeti za skupno dobro, za otroke, za starce, za bolne, za invalide, itd. Te stvari so naša skupna odgovornost. In če se nočemo z njimi sami vsakodnevno ukvarjati, moramo plačati nekoga, da to počne za nas.

In to niso nič lažja in prijetna dela, kot naše službe. To stalno napadanje in pljuvanje po ljudeh, ki vam že od rojstva pomagajo in lajšajo življenje, je otročje, sebično, poniglavo, neokusno.

Pa jim ni treba bit ne vem kako hvaležen, saj dobivajo plačo. Ampak tudi ni treba bit neprestano žaljiv in škodoželjen do njih.
ni maitre
# 05.02.2018 ob 18:39
Vprašanje za GZS: Kaj je Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) in zakaj je nastala?
zozozo
# 05.02.2018 ob 23:27
@the law1 - Daj mi nekaj povej.

A ti maš kakega otroka v vrtcu ali šoli? Ga nameravaš kdaj imet?
Si želiš, da bi bili ljudje, ki varujejo in izobražujejo tvojega otroka podplačani? A misliš, da je njihovo delo kaj vredno?

A si bil kdaj bolan? Nameravaš kdaj bit? Kaj pa tvoji starši, otroci, itd? A si res želiš, da bojo ljudje, ki jih bojo negovali in zdravili podplačani? Je delo teh ljudi kaj vredno?

A imaš avto ali hišo? Pa ti je fajn, da si ne upa vsak mimoidoči vlomit v tvoj avto ali hišo? Imaš življenje, zdravje? A bi bilo fajn, če bi te upal kar vsak mimoidoči vdarit na gobec? A si res želiš, da bi bili ljudje, ki preganjajo kriminalci, jim sodijo, in potem preprečujejo, da pobegnejo iz zaporov, podplačani?

Hodiš kdaj po ulicah? Ti je fajn, da so spucane? A vržeš kdaj kako stvar stran? Ti je fajn, da kdo odpelje smeti? A kdaj zakuriš doma? Pa ti je fajn, da veš, da če pride do nesreče, bo prišel nekdo gasit?

A ti res pričakuješ, da bo to vse zastonj? Ali pa pričakuješ, da bo vsako leto stalo manj, ali pa enako, ne glede na inflacijo?

Ali pa samo nabijaš skoz isto pravljico, nižji davki, manj zaposlenih, nižje plače, obenem pa težiš, da so slabe storitve, da so čakalne vrste, da je treba čakat, da pride policija, da je treba čakat pri zdravniku?

In še zadnje vprašanje: A ti res misliš, da si taki frajer, da bi si lahko vse te stvari sam plačal, če bi jih bilo treba kupit na trgu? A si ziher, da tudi če si bi jih lahko zdaj, da si jih boš vedno lahko? Da ne boš nikoli zbolel, imel nesreče, postal oče otroka s posebnimi potrebami, ali pa sin dementnega starca?

Samo jaz jaz jaz in moja rit.
Ogroženi
# 05.02.2018 ob 19:41
Narobe je, da se s neoliberalisti delavci sploh pogovarjajo: potrebno je iti v generalni štrajk, postaviti pogoje in ceno, pa naj delajo sami.

Verjemite, prepožrešni so, da bi firmo spustili v stečaj. Vse bodo plačali. Da bodo le lahko še naprej izkoriščali in dobro živeli na truplih zgaranih ljudi.

Recept je samo en: #UPOR. Brez upora bodo z vami delali, kar bodo želeli.
@twwwter
# 05.02.2018 ob 19:38
Delodajalci si preko preplačanih predstavnikov dovolijo secirati vsak cent, ko gre za plače delavcev, visoki dobički na račun delavcev pa ostajajo tabu tema.
To se dogaja tudi po zaslugi sindikalistov, ki se vedno pustijo poriniti v defenzivo.
burut13
# 05.02.2018 ob 19:37
@K_ris: preberi še enkrat članek. Našel boš znižanje produktivnosti za 3% ob zvišanju števila zaposlenih in nekaj praktičnih primerov. Torej je produktivnost na zaposlenega še precej bolj padla.
zozozo
# 05.02.2018 ob 19:38
Najbolj hecno je, da se GZS predstavlja, kot da so oni "gospodarstvo" in "zasebni sektor". Kako pa kaj njihove plače in njihova učinkovitost?
Bivši uporabnik
# 05.02.2018 ob 19:21
Kaj briga smc in sd kaj je upraviceno
@twwwter
# 05.02.2018 ob 23:32
"v Sloveniji od leta 2013 do leta 2016 dobički podjetij poskočili za kar 19-krat, s 169 milijonov evrov leta 2013 na kar 3,2 milijarde leta 2016"

Koliko je tu nakradenega delavcem, naj si vsak izračuna sam. Enaka katastrofa je, da večina te akumulacije odhaja v davčne oaze, kar kaže na nesposobnost in omejenost našega neoliberaliziata. O tem v GZS nikoli ne bodo črhnili ničesar.

To ni GZS ampak LZS.
balrog
# 05.02.2018 ob 23:27
Kaj je to učinkovitost javnih storitev ?? Da ena sestra skrbi za 20 bolnikov, da ena učiteljica poučuje 30, 35 učencev ? Da se ukinejo šele s prilagojenim programom, ker pač poučevati in skrbeti za otroke, ki potrebujejo posebno pomoč in podporo, je neučinkovito in potratno ??? Največji slovenski problemi niso povezani z javno upravo, ampak z lopovskim menedžmentom, ki je Slovenijo pripeljal v prepad. Milijardnih bančnih lukenj ni zakrivil javni sektor, javni sektor ni bil tisti, ki ni plačeval davkov ... Kako drugače razumeti sporočilo Fursa, da je pobral lani za milijardo evrov več davščin. Država daje milijardne subvencije gospodarstvo menda za investicije ... in kaj ima Slovenija od teh investicij ?? Ničesar. Tajne davčne račune v oazah in delovno silo, ki jo ta menedžment ne zna dobro plačati, ji izplačuje minimalca ter uvede stečaj. Zgrozil me je zadnji podatek, da ima naš največji proizvajalec bele tehnike Gorenje POL milijarde evrov visoko uradno izgubo. In to podjetje vodi večkratni nagrajenec GZS Bobinac ? Z tako izgubo pa ne more biti kriv javni sektor ali delavec za tekočim trakom, ampak nesposobna uprava, ki bi jo morali že petkrat do zdaj zamenjati.
Zoro27
# 05.02.2018 ob 19:30
Bobu bob.
Kot prvo, je potrebno davek vrniti na raven pred krizo. Potem pa govoriti o "uspešnosti" države, gospodarstva in možnostih za rast plač.
ksljbles
# 05.02.2018 ob 18:10
Zvišati dohodninsko olajšavo, da bomo vsi nekaj imeli od tega!!! - tega seveda ta vlada ne bo naredila, zaradi svoje nesposobnosti.
Q_
# 06.02.2018 ob 00:09
Menedžerski razred bi moral razmišljati o načinih povečevanja dodane vrednosti. Ne izključno o strošku dela ali infrastrukture.

Na žalost sem sodeloval pri precej velikih/resnih projektih, ki niso izpadli to, kar bi morali biti, prav zaradi kratkovidnosti vodstev. Ti ljudje so po eni strani megalomani, po drugi stiskači in drobnjakarji, ki ne zaupajo svoji ekipi, ki se zapletajo v malenkostne spore bolj zaradi osebnostnih lastnosti kot zaradi vsebine. Ja, tovrsten tip ljudi je uspešno sodeloval v razgradnji ostankov resnega gospodarstva.
Pazite se ljudi, ki so končali MBA. To so, z redkimi izjemami, podgane.
Joker
# 05.02.2018 ob 23:06
the law1,

Posamezniki izstopajo iz povprečja pač

Aha, torej gre le za izjemne posameznike, ne za splošni pojav, ki je posledivca "enormnega" obdačevnja v Sloveniji. Hvala za pojasnilo.
webman
# 05.02.2018 ob 19:42
Bravo GZS, od mene prejmete stoječe ovacije. Kdaj se bo našel politik, ki bo našo državo izvil iz rok povzpetnikov JU, ki nimajo stika z realnostjo v gospodarstvu!
Buldog
# 05.02.2018 ob 23:21
@the law1
05.02.2018 ob 22:58

Seveda z lahkoto. Glede na to, da jim gre kot državi boljše kot nam verjetno so tudi na teh področjih, ki jih naštevaš pač boljši oz. bolje rečeno učinkovitejši.

No, čakam na podatke, saj praviš, da jih z lahkoto lahko podaš. Nisi sposoben dati konkretnih podatkov, sposoben si pa dajati posplošene ocene o zadevah o katerih nimaš pojma in še zagovarjati te svoje poslošene ocene z minimalizirati pomembnosti konkretnih podatkov. Že večkrat videno v debati s tabo.

Je, pa tvoje vprašanje še eno v stilu iskanja 1001 načina kako se nekaj ne da naredit.

Ne, moje vprašanje je v stilu iskanja razlik - kaj ti naš ali pa irski javni sektor več nudi. Med obema javnima sektorjema lahko obstajajo namreč ogromne razlike v "košarici" zagotavljanja storitev, ki pa seveda tebe ne brigajo. Če bi šel odgovarjat na moja vprašanja in bi ugotovil, da je pri nas "košarica" storitev precej večja, je tvoja zahteva popolnoma neutemeljena, razen ob zagovarjanju krčenja te košarice ali pa izžemanja zaposlenih v JS (kolikor te poznam, ti je slednje zelo blizu). Če pa bi ugotovil, da je naša košarica manjša ali enaka, bi bila pa tvoja zahteva utemeljena. Dokler tega ne ugotoviš tvoja zahteva ni nič drugega kot neka splošna ocena nepoznavalca zadev.
KovacevaKobila
# 05.02.2018 ob 22:47
Težava v argumentu GZSja je v tem, da je v Sloveniji ni neučinkovit zgolj javni/državni sektor - temveč kar celotno gospodarstvo, torej v večji meri zasebni sektor.

Točno tako. Žal pa je zasebni sektor sveta krava, v katere pomanjkljivosti se navadni smrtniki ne smemo vtikati.

Ves čas poslušamo lajno: 'Če bo zasebni sektor manj obremenjen, se bodo plače zvišale' ... Potem pa izveš, da ima šef davčno izdatno razbremenjenjega Amazona sto milijard na računu, njegovi delavci pa gagajo za minimalca in si pomagajo s food stamps. Gospodarstveniki, ekonomisti in ostali neutrudni prodajalci 'trickle-down' otrobov takrat seveda nimajo komentarja.

Ves čas poslušamo histerična opozorila, da bo 'zvišanje minimalne plače uničilo ravnovesje in sesulo gospodarstvo' ... ko pa si vodilni v zasebnem sektorju zvišujejo plače v nebo, skrb glede rušenja ravnovesja in sesutja gospodarstva misteriozno izpuhti. Na GZS-ju so takrat, kako hecno, hladni kot špricer.

Modri gospodarstveniki in ekonomisti ves čas svarijo, da lahko dvig plač v JS pomeni 'tudi milijardo evrov manj za investicije v šole, ceste, obnovo mostov' ... ko pa izvemo, da je lokalna elita pospravila 75 milijard v davčne oaze, modre gospodarstvenike in ekonomiste proračunski primanjkljaj nenadoma ne skrbi več.

Neoliberalna shizofrenija v najčistejši obliki.
Atomsk
# 05.02.2018 ob 22:04
Težava v argumentu GZSja je v tem, da je v Sloveniji ni neučinkovit zgolj javni/državni sektor - temveč kar celotno gospodarstvo, torej v večji meri zasebni sektor.

Če kdo, si torej vodje podjetij nikakor ne zaslužijo povišic, temveč ravno obratno.
Joker
# 05.02.2018 ob 20:41
Prej bo začela Sava teči iz Ljubljane proti Jesenicmh kot bodo tele pijavke iz GZS same od sebe zvišale plačo komu drugemu razen sebi.
the law1
# 05.02.2018 ob 19:58
@K_ris

Saj argument ni slab in se z njim celo strinjam. Ne vem pa, kje je bila GZS, ko so se v JS nižale plače, čeprav se produktivnost ni nižala. Ker če ta povezava deluje v eno smer, mora tudi v drugi.

Saj ni bilo potrebno nižati plač v JS v času krize ampak samo odpustiti toliko ljudi kot jih je izgubil realni sektor (procentualno seveda). Seveda bi to pomenilo zmanjšanje števila nekje za cca. 15%. Potem bi štimala zadeva
Zoro27
# 05.02.2018 ob 19:31
@SF0100 - če govoriš o izobrazbi v JS, potem upoštevaj tisto ob zaposlitvi in ne ono, ki so jo opravili ob delu, v službi in za denar delodajalca.
Ples
# 06.02.2018 ob 00:06
"Najverjetneje pa se morajo najprej toliko okrepiti plače v zasebnem sektorju, saj to ustvarja pritok sredstev v proračun in s tem omogoča tudi dvig plač v javnem sektorju," je dejala.

To je kul ideja. Ampak v nadaljevanju ne vidim nobenega predloga, kako to doseči (če pa bi bil, ugibam, da bi bil predlog nižji davki). Vidim le poziv vladi, naj ne dviga plač v JS. Hecno.
GZS se vedno oglaša samo s pozivi, kako naj država pomaga gospodarstvu, nikoli pa nima takšnih tiskovk na temo, kaj morajo sami narediti, da bo večja učinkovitost in da bodo normalne plače. Ker hvaliti se s plačnim sistemom v ZS se v GZS pač ne morejo.
pangro
# 05.02.2018 ob 22:53
Bravo KovačevaKobila

Namesto da bi jih skrbelo kako povečati produktivnost v zasebnem sektorju jih najbolj skrbi dvig plač še posebno tistih minimalnih.
Q_
# 05.02.2018 ob 22:18
@law,
še vedno velja natančno to, kar sem prej zapisal. Streljaš vse po čez.

Sicer pa obstaja en res dober pregovor:
Don’t argue with idiots because they will drag you down to their level and then beat you with experience.
Q_
# 05.02.2018 ob 22:00
@the law,
Irska je davčna utajevalka. Za nekatere velike igralce je bilo tudi 12% preveč. Zato EU zahteva od Irske, da ji Apple povrne razliko do teh skromnih 12%. Sicer pa debata s teboj ni možna, ker nisi sposoben odgovarjati na argumente. To, kar ti počneš, je tipičen način delovanja ljudi, ki jih vsebinska debata ne zanima. Zanima jih izključno branjenje lastnih izhodiščnih predpostavk.
K_ris
# 05.02.2018 ob 21:22
@the law1

Prvo je potrebno v JS postaviti kriterije za merit učinkovitost, katerim pa se izogibajo kot hudič križa


Če ni kriterijev, kako potem GZS lahko meri učinkovitost JS?
Mimobeznik
# 05.02.2018 ob 19:51
Ta v socializem ujeta država je sramota od osamosvojitve naprej. Dolgovi se večajo skupaj z blaznostjo tipov v JS in politiki.
windmaster
# 05.02.2018 ob 19:49
Baje da bodo luzerji iz propadajoče Smc, ustanovili nek urad za bivše državljane Juge..... Potem se bodo čudili zakaj jim očitamo da je preveč uradnikov.....
Bivši uporabnik
# 05.02.2018 ob 19:43
In v čigavem imenu se oglaša GZS? Oni imajo še manj veze z gospodarstvom, kot je imajo sindikati z delavci.
21.12.2012
# 06.02.2018 ob 06:46
skregaj in vladaj.
zozozo
# 06.02.2018 ob 00:28
@Ples -

Ja, v letu 2016 letu se je dobiček zasebnih podjetij povečal za 94%, oz. za približno milijardo in pol, skupna masa plač v zasebne sektorju pa za 600 milijonov. Če bi se povečanje prihodkov firm delilo 50/50 med lastnike in delavce, bi se lahko plače dvignile za milijardo, kar bi v povprečju zneslo čez 170 evrov na mesec na delavca. Dejansko so se v tem času plače dvignile v povprečju za 29 evrov.

Povprečen dobiček na zaposlenega delavca presega 500€ na mesec. Ko se je dvignil minimalec za 40€ bruto, je pa GZS jokal, da bojo zaradi tega firme propadale.
Bivši uporabnik
# 06.02.2018 ob 00:25
1) GZS: Dvig plač v javnem sektorju bi bil upravičen le ob višji učinkovitosti

2) Modri gospodarstveniki in ekonomisti ves čas svarijo, da lahko dvig plač v JS pomeni 'tudi milijardo evrov manj za investicije v šole, ceste, obnovo mostov' ... ko pa izvemo, da je lokalna elita pospravila 75 milijard v davčne oaze, modre gospodarstvenike in ekonomiste proračunski primanjkljaj nenadoma ne skrbi več (KovacevaKobila)


V bistvu sta zgornji trditvi identični. Ko nas bodo političarji nehali nategovati, da je pomurska kvazi-avtocesta tisočkrat zahtevnejši in zato bojda upravičeno ustrezno dražji gradbeni projekt kot transtibetanska železnica, se bo javna poraba drastično zmanjšala ne glede na to, koliko se bodo sočasno dvignile plače pomočnicam in čistilkam v vrtcih, asistentom z doktoratom na fakultetah in medicinskim sestram. Iz lastnih izkušenj vem, da imajo Irci kljub zgoraj večkrat omenjeni občutno nižji javni porabi dosti bolje nagrajen in temu primerno zadovoljnejši in učinkovitejši javni sektor. Parkrat smo prijavljali EU projekte skupaj z irskimi partnerji (naš in njihov javni sektor) in je bila njihova urna postavka vedno za 3-krat do 4-krat višja od naše, neto pa glede na zgornje komentarje najbrž še nekaj več.

Bravo, Kovačeva kobila, čeprav nisem ravno prepričan, da je to scenarij, ki si ga želi GZS :).
Ples
# 06.02.2018 ob 00:19
@Q_
Ja, tovrsten tip ljudi je uspešno sodeloval v razgradnji ostankov resnega gospodarstva.

Ja, in takšni modeli so potem ponavadi zelo iznajdljivi pri iskanju fajnih službic zunaj gospodarstva. Tudi v vrhu GZS je vsaj en tak.
partibrejker
# 05.02.2018 ob 23:47
Kaksen bulsit s strani GZS...
ni maitre
# 05.02.2018 ob 23:46
Prek različnih investicij, sofinanciranj, subvencij, poroštev, pomoči in drugih oblik državnih spodbud gospodarstvu, ki so jih dodeljevala pristojna ministrstva, vladne službe ali druge državne institucije (npr. Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma, Eko sklad, Javna agencija za raziskovalno dejavnost, Javnega sklada RS za podjetništvo, itd.), je bilo namreč od 1. januarja 2009 do 30. septembra 2013 gospodarstvu namenjenih za več kot 3 milijarde EUR.
http://www.vlada.si/teme_in_projekti/drz
ava_za_razvoj_slovenije/
ni maitre
# 05.02.2018 ob 23:34
frozen pingvin 4
Tudi gospodarstvo dobi iz davkov 1.315mio
http://www.vlada.si/teme_in_projekti/kam
_gre_vas_denar/
Buldog
# 05.02.2018 ob 23:33
@the law1
05.02.2018 ob 23:18

Seveda, da ni. Avstralija je urejena držav in dokaz, da se reči da rešit na drugačen oz. bolj učinkovit način.

Ne poznam Avstralskega sistema, zato ne bom trdil, da zagotavlja enak standard varovanja "javnega interesa" kot ga države v Evropi.

No, tudi v migrantski politiki so lahko za zgled celi EU

Seveda, ker ponižujoče in nečloveško ravnanje z migranti je hvalevredno, ane. To že vemo, da so zate delavci, migranti,... ničvredna golazen, ki si zasluži samo garat za preživetje ali pa še to ne.

Dajmo no. Okoljevarstveno soglasje je bilo izdano, potem razveljavljeno, potem ponovno izdano, da lahko gradiš samo brez hrupa potem se ministrstvo za okolje vtika v kulturno dediščino, čeprav je ministrstvo za kulturo izdalo kulturovarstveno soglasje in je veljavno. Pa kdo je tu nor od teh naši inštitucij

Kolikokrat je pa prej in vmes moral dopolnit vlogo?? Torej vloga ni zahtevala vsega.
Q_
# 05.02.2018 ob 23:23
@law,
zanalašč sem ti dal staro definicijo iz zgodnjega 20. stoletja. Danes je cel svet v WTOju in podobnih "prostotrgovinskih" združenjih.
Torej klasičen merkatilizem ni možen.

Razmišljaj naprej, kakšne ukrepe imajo države na voljo.
m72
# 05.02.2018 ob 23:04
"Saj argument ni slab in se z njim celo strinjam. Ne vem pa, kje je bila GZS, ko so se v JS nižale plače, čeprav se produktivnost ni nižala. Ker če ta povezava deluje v eno smer, mora tudi v drugi."

Drži, K_ris, tudi sam razmišljam tako. Sprašujem se tudi, zakaj pa je GZS bila tiho, ko so koštrunom dvignili plače za 20%, čeprav je bilo jasno, da to zvišanje (seveda) ne temelji na "produktivnosti" in da bo povzročilo vsaj to, da še ostali iz JS zahtevajo izpolnitev že pridobljenih, a "zamrznjenih" pravic, katerih ponovno izvajanje je bilo vezano na gospodarsko rast, ki bi morala znašati več kot 2,5%. Ta pogoj je menda zdaj izpolnjen, če seveda ne lažejo glede stopnje gospodarske rasti.

Toliko, kot poudarjajo razne "zaveze", "obveze" in podobne, bi pričakoval, da bodo "moralni" tudi v tem primeru enako načelni.
Joker
# 05.02.2018 ob 22:51
No, OECD je že marsikaj "izmeril" in po njihovih merilih imamo napram drugim državam preveč plačne šolnike, ki delajo premalo ur in imajo malo učencev v razredu.

Ustvarjajo pa odličen kader, ki se brez težav zaposli v Avstriji, Nemčiji in drugod po razvitem svetu.
mici2
# 05.02.2018 ob 22:24
Tisti, ki se oglašajo na GZS imajo itak nadpovprečne plače. So si jih zaslužili sami, ali so k njihovi učinkovitosti in gospodarski rasti pripomogli delavci v njihovih podjetjih, ki pogosto delajo za minimalno plačilo? Problem je, da se ustvarja konflikt med javnim in zasebnim sektorjem, moral pa bi se med elitami, ki zadržujejo dobičke zase, in delavci, ki postajajo potrošno blago brez pravic in dostojanstva. Komu koristi gospodarska rast? Ali res vsem državljanom? Pravo vprašanje za debato bi se moralo glasiti: Kaj je prav in kaj ne, ne pa, kaj se nam splača, ker vedno se splača le enim, na račun drugih.
pangro
# 05.02.2018 ob 22:07
Ali je bila GZS sploh kdajkoli za dvig plač v gospodarstvu ali JS, ma nikdar, za njih vedno dvig plače pomeni nazadovanje gospodarstva ali pa kar uničenje le tega. Ljudem ne privoščijo niti da se minimalc dvigne za 10 eur.
Q_
# 05.02.2018 ob 21:53
GZS ne more meriti "učintovitosti" javnega sektorja. Ker se to de facto ne da. En izmed možnih kriterijev bi bil delež zaposlenih glede na celotno število zaposlenih ali za delo sposobnih, drugi kriterij bi recimo bil delež bdpja ali bnpja, ki je namenjen za javni sektor. En velik metodološki problem je, ker javni sektor ni homogena tvorba. V javni sektor spadajo tako kurirji kot diplomati, tako gasilci kot profesorji, tako negovalke kot ministri. Nekaj bolj ali manj smiselnih meril sicer obstaja. Delež javnega sektorja v bpju npr. Ta v ničemer ne odstopa od EU povprečja. Delež zaposlenih v javnem sektorju. Ta enako ne odstopa po ničemer. Pa bi moral. Zakaj? Ker smo zelo majhna država, ki vseeno mora opravljati vse funkcije velike. Še vedno pa noben od teh dveh možnih kriterijev ne govori o učinkovitosti. Po ideologiji GZS in podobnih bi se učinkovitost šolstva ali zdravstva takoj povečala, ko bi ti dve panogi postali tržna dobrina, ne javno dobro. Malce bolj se da meriti posamezne segmente javnega sektorja. Tu pa pride do zadev, ki skačejo gor in dol. Nekatere zadeve so na skandinavskem nivoju, nekatere na romunskem. Večina ljudi se ponavadi jezi na javno upravo, ne na javni sektor v celoti. Ali mi lahko nekdo pove, kako lahko neka uradnica na okencu, ki ni nikoli ni poslana na eno samo izobraževanje o spremembah zakonodaje, suvereno odloča o zadevah, ki jih na koncu rešujeta vrhovno in ustavno sodišče?
primos
# 05.02.2018 ob 21:30
S tem da ne smemo pozabit da se v JS napreduje vsake 3 leta, če si uspešen celo za dva razreda

nimajo pa slabih, tako da praktično vsak napreduje vsaj redno

kdo pa v realnem sektorju napreduje na istem delovnem mesto toliko, če sploh kaj
Oglasno sporočilo
link
Slovenska aplikacija za enostavno urejanje osebnih financ
12. november 2018 ob 10:50 Ali bi znali odgovoriti na vprašanje, kakšna je vaša trenutna finančna slika? Ne? Potem imamo za vas dobro novico: spletna aplikacija Eeezy finance lahko to stori za vas. Brezplačno.
Več novic ...
Kazalo