Podjetja so bolj optimistična kot oktobra. Foto: Gorenje
Podjetja so bolj optimistična kot oktobra. Foto: Gorenje


Čeprav je napoved precej majhna, je vseeno boljša od oktobrske, ko so za letos pričakovali 1,3-odstotno krčenje BDP-ja. Vodja analitikov zbornice (GZS) Bojan Ivanc je na javni tribuni GZS-ja spomnil, da je začela gospodarska aktivnost v zadnjem lanskem četrtletju okrevati, a je hkrati opozoril, da glavnina pozitivne gospodarske rasti temelji na izvozu.

Na področju naložb je imela Slovenija v prvem četrtletju eno najvišjih rasti. Obseg gradbenih del se je na letni ravni denimo okrepil za 37 odstotkov. "Vrednost je bila visoka, vendar zaslužka na koncu ni bilo veliko," je slabo stran pojasnil Ivanc. Ob tem je opozoril, da se zadolževanje še vedno povečuje, povečuje se število stečajev, narašča tudi brezposelnost.

GZS tudi letos pričakuje ugodno sliko za izvoznike na trge EU-ja, rahlo rast naložb, medtem ko naj bi se poraba še vedno krčila. Preobrat pri brezposelnosti in porabi pa pričakujejo šele 2015. Med tveganji, ki spremljajo napoved, pa je Ivanc omenil izvozne trge nekdanje Jugoslavije, ki so jih pred kratkim prizadele hude poplave, negativna valutna razmerja, sankcije proti Rusiji, vseevropski stresni testi bank in prestrukturiranje gospodarstva.

Damijan: EU glavni krivec za recesijo v 2011 in 2012
Ekonomist Jože P. Damijan pa je optimistične napovedi iz Bruslja o 0,8-odstotni rasti pospremil z besedami, da "je bila Evropska komisija vedno precej optimistična, kljub politikam, ki jih je zganjala v preteklih letih". Prepričan je, da je komisija glavni krivec za drugo recesijo v letih 2011 in 2012, "ker je zategnila pas s politiko varčevanja, zdaj pa skuša spraviti nazaj optimizem v države".

Gospodarska napoved GZS-ja temelji na rezultatih njihove spomladanske ankete o poslovnih pričakovanjih 270 gospodarskih družb. Ti so pokazali, da so pričakovanja podjetij večinoma boljša kot oktobra. Med glavnimi tveganji je največ podjetij izpostavilo šibko domače povpraševanje, nato nedostopnost finančnih virov, na tretjem mestu pa je sledil rusko-ukrajinski konflikt.