NLB je na portfelj slabih naložb oblikoval za okoli 1,8 milijarde evrov rezervacij, poleg tega ima še zavarovanja, je v pogovoru za Mladino dejal predsednik uprave NLB-ja v odstopu Božo Jašovič. To po njegovem mnenju zadostuje za pokritje 60 odstotkov izgube iz slabih naložb, njihovo zavarovanje pa naj bi pokrilo 40 odstotkov vrednosti.

"Treba je poznati podatke. NLB sploh ni v tako slabem stanju kot prikazujejo mediji," je prepričan Jašovič. A pojasnil je tudi, da bi v primeru izpolnitve enega izmed stresnih scenarijev NLB spet potreboval dodatno denarno injekcijo.

Skrbni pregled se ni ukvarjal samo s tem, koliko je slabih terjatev, ampak še bolj s tem, koliko kapitala potrebuje NLB za normalno poslovanje. "Pomembne so zunanje okoliščine, zaradi katerih bi bila banka izpostavljena negativnim šokom. Če bi se, denimo, znižale bonitetne ocene evropskih držav in če bi se zaradi nadaljnje stagnacije domačega gospodarstva še naprej slabšal kreditni portfelj NLB-ja, bi bila zadeva drugačna," misli Jašovič.

Nekaj let, da bo NLB spet zadihal s polnimi pljuči
Glede reševanja slabih naložb pravi, da gre za vprašanje, ali to delati postopno, torej več let ali pa slabi del ločiti od dobrega. Jašovič je mnenja, da bi bilo smiselno, da država prevzame jamstvo za slabo banko, ko se portfelj čisti in ko je narejen obračun.

Tu vidi dva scenarija, in sicer, da se zdravi del proda in nato s tem pokrijejo izgube iz slabe banke. Druga možnost pa je dovolj velika kapitalska zaloga, ki bi prenesla vse slabe naložbe. Meni, da je realno pričakovati, da se bo slabi del portfelja v nekaj letih sčistil in bo NLB spet normalno zadihal.

Na vprašanje, koliko so nepremičninske naložbe precenjene, Jašovič konkretnega odgovora ni dal, povedal je le, da ocene rezervacij delajo na podlagi likvidacijskih cen, čemur je bilo veliko pozornosti namenjeno pri skrbnem pregledu.

Izmišljotine in demagogija?
Glede primerjav s težavami španskih bank v medijih pravi, da gre za "poceni demagogijo" in "pavšalne kvalifikacije". Tudi zgodba o kreditnem krču je izmišljena, je dejal. "Kdo pa sploh povprašuje po kreditih v državi, kjer ekonomija stagnira?" se je vprašal in dodal, da bi bi kredite, če bi podjetja ali posamezniki začeli bolj pospešeno povpraševati po njih, odobrili.

A je povpraševanja malo in tudi posojilno sposobnih strank je majhna, banke pa so trenutno še previdnejše pri sprejemanju zavarovanj. Na vprašanje o možnosti, da Primorje ne bi šlo v stečaj, pravi, da je, tudi če bi to družbo finančno usposobili, vprašanje, ali bi preživela, saj nima velikih gradbišč, da bi lahko zaposlila vse svoje zmogljivosti.