Jazbec je v odgovoru Gorenaku - ta je na ministra Uroša Čuferja naslovil poslansko vprašanje - pojasnil, da je NLB Banko Slovenije pred časom seznanil s pomisleki njenih strokovnih služb glede posredovanja podatkov policiji zaradi določb zakona o bančništvu.

Pristojni iz centralne banke so se na to temo nato s predstavniki NLB-ja tudi sešli in jim pojasnili, da v primerih, ko pristojni organi od njih zahtevajo podatke na podlagi drugih zakonov, NLB s posredovanjem podatkov ne krši zakona o bančništvu. Še zlasti pa mora banka v primerih, ko sama podaja kazenske ovadbe, priložiti vse ustrezne dokaze.

Kmalu zatem so se sestali tudi s predstavniki policije in specializiranega državnega tožilstva, kjer so tudi njim pojasnili svoje razumevanje v zvezi s problematiko posredovanja zaupnih podatkov.

Jazbec je ob tem dodal, da tudi zadnja dopolnitev zakona o bančništvu, ki jasneje določa izjeme pri dolžnosti varovanja zaupnih podatkov, če banka posreduje podatke pristojnim organom zaradi suma kaznivega dejanja, potrjuje njihova stališča, ki so jih posredovali tako NLB-ju kot tudi pristojnim organom. Omenjena dopolnitev prav tako za štirikrat podaljšuje zastaralni rok glede kazenske in odškodninske odgovornosti, povezane z opravljanjem funkcije člana uprave ali nadzornega sveta.

Osem nevsebinskih ovadb
Svet Banke Slovenije je danes namreč obravnaval odgovor guvernerja Boštjana Jazbeca na petkov poziv poslanca SDS-a Vinka Gorenaka, naj zaradi onemogočanja učinkovitega preiskovanja sumov kaznivih dejanj v zvezi s slabimi posojili ukrepa zoper NLB.

Gorenak je Jazbeca v petek pozval, naj v okviru svojih zakonskih pristojnosti ukrene vse potrebno, da bo vodstvo NLB-ja odpravilo vse ovire ter policiji in tožilstvu nemudoma omogočilo takojšen dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za učinkovito delo na področju preiskovanja sumov kaznivih dejanj, povezanih s slabimi krediti.

Po Gorenakovih podatkih je "banka do zdaj podala osem ovadb, ki so bile praviloma neprimerne za nadaljevanje preiskovanja, saj iz njih ni mogoče razbrati niti storilcev niti višine materialne škode, ki naj bi jo banka utrpela. Prav tako NLB ovadbam praviloma ne prilaga nobenega listinskega dokazila, listin pa ne izroča niti na poziv tožilstva ali policije. Banka NLB d. d. vztrajno zavrača zahteve po izročitvi kreditnih map in spremljajoče dokumentacije. Pri tem zastopa stališče, da bi z izročitvijo listin tožilstvu ali policiji brez odredbe sodišča prekršila določbe Zakona o bančništvu, ki urejajo zaupnost podatkov, čeprav je seznanjena, da njenega razumevanja zakonskega besedila ne delijo niti policija, niti tožilstvo, niti sodišče, niti Pravni oddelek Banke Slovenije".

NLB diametralno nasprotno: Konstruktivno sodelujemo
Že v petek so se na Gorenakov zapis odzvali tudi v NLB-ju in odločno zanikali očitke o nesodelovanju. "Poudarjamo, da je prav ugotavljanje odgovornosti ena od ključnih sestavin temeljite preobrazbe banke, ki je v teku," so zapisali.

V banki so zagotovili, da poteka celovit in sistemski pregled nekaj več kot 100 primerov izpostavljenosti, ki so razlog za okoli 70 odstotkov vseh izgub v zadnjih letih. Letos je bilo zaznanih več kot 30 primerov, nekateri so že končani in predani pristojnim organom. "Z organi preiskovanja in pregona v državi redno in konstruktivno sodelujemo, dosledno skladno z zakonodajo in ob upoštevanju bančne tajnosti," so še poudarili.