Na Konferenci o Izzivih prestrukturiranja in financiranja malih in srednjih podjetij je poleg guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca spregovoril tudi Istvan P. Szekely iz Evropske komisije, ki je povedal, da moramo za ta sektor oblikovati jasno strategijo.

Čas za spremembo miselnosti
Slovenija je po njegovih besedah Evropi dala dobro lekcijo, kako se izviti iz krize, ne da bi za to potrebovala tujo pomoč. Ker gre državi precej dobro, je zdaj čas za strukturne reforme, povečanje dodane vrednosti, tehnološke izboljšave pa tudi za "spremembo miselnosti".

"Čudno se mi zdi, da se bankirji v državah, kot sta Slovenija in Irska, ki jima gre zdaj razmeroma dobro, pritožujejo nad pomanjkanjem priložnosti," je dejal Szekely. "Banke morajo biti vseeno previdne, da ne bodo pri kreditnem širjenju krčile kreditnih standardov, in tudi ne smejo čutiti takega pritiska," pa je opozoril guverner in dodal, da ne smemo ponavljati napak iz preteklosti.

Mala podjetja kriza bolj prizadela
Jazbec je ob tem poudaril, da mala in srednja podjetja v Sloveniji predstavljajo 99 odstotkov vseh podjetij in dajejo delo 67 odstotkom vseh zaposlenih. Ker pa večinoma niso izvozno usmerjena in so odvisna od domačega povpraševanja, jih je kriza precej prizadela.

Poudaril je, da bančni sektor ne more zadovoljiti vseh potreb malih podjetij, saj je posojanje tem podjetjem tvegano. Skladi tveganega kapitala v državi skorajda ne obstajajo, zato je treba vzpostaviti okolje, ki bo privabilo tuje vire.

Banka Slovenije si sicer z ministrstvom za finance že dalj časa prizadeva za oblikovanje podpornega okolja za vzpostavitev sicer zasebnega trga za upravljanje slabih terjatev malih in srednjih podjetij, je spomnil Jazbec. Obseg slabih posojil je v državi namreč še vedno precej velik, 70 odstotkov jih odpade na mala in srednja podjetja.