Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.9 od 8 glasov Ocenite to novico!
Trgovina
Prav pri komercialnih oznakah inšpektorat uprave za varno hrano, kjer so izvedli številne usmerjene akcije nadzora sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov ter mesa, odkrije največ nepravilnosti. Foto: BoBo
Aleš Kuhar
Aleš Kuhar pravi, da trgovci potrošnike pogosto nagovarjajo z nalepko "slovenski dobavitelj", ljudje pa so nato prepričani, da je izdelek, ki so ga kupili, slovenskega izvora. "To ne drži. Dobavitelj je uvoznik, ki uvaža blago. Mi imamo 70 odstotkov slovenskih dobaviteljev, kar ne pomeni, da imamo 70 odstotkov slovenskega blaga, ampak je toliko slovenskih dobaviteljev, ki lahko uvažajo tudi tuje blago." Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Je slovenska hrana zagotovilo za kakovost?

Slovenija želi po vzoru Avstrije z intenzivno kampanjo potrošnike spodbuditi k nakupu slovenskih izdelkov. V shemo najprej vstopajo mleko in mlečni izdelki, kmalu tudi sadje in zelenjava.
10. januar 2017 ob 12:06
Ljubljana - MMC RTV SLO

Čeprav se po podatkih ministrstva za kmetijstvo delež potrošnikov, ki kupujejo slovensko hrano, od leta 2012 vztrajno povečuje, strokovnjaki opozarjajo, da je na naših trgovinskih policah vse več cenene hrane. Po njej večinoma posegajo potrošniki, ki pri izbiri živil prednost dajejo ceni. Posledice slabih prehranjevalnih navad so že vidne, najbolj ogrožena skupina prebivalstva pa so otroci.

Skoraj 70 odstotkov potrošnikov vse pogosteje posega po hrani slovenskega izvora, kar je velik napredek glede na leto 2011, ko je bilo takšnih le tretjina. Vendar agrarni ekonomist Aleš Kuhar meni, da je številka, s katero operira ministrstvo za kmetijstvo, napihnjena. Prepričan je namreč, da veliko ljudi le misli, da so kupili živilo slovenskega izvora, v resnici pa so le nasedli marketinškim prijemom ponudnika.

"Trgovci uporabljajo prozorne trike"
Ministrstvo želi potrošnike k nakupu slovenskih izdelkov spodbujati z novo oznako izbrana kakovost. Gre za novo nacionalno shemo kakovosti, ki je namenjena kmetijskim pridelkom oziroma živilom s posebnimi lastnostmi, ki se lahko nanašajo na sestavo, do okolja prijazno pridelavo, kakovost surovin, blaginjo živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, dolžino prevoza, predelavo, hitrost predelave surovin oziroma čim manjšo poznejšo obdelavo pri skladiščenju in prevozu. Tako naj bi ozavestili vse bolj zmedene potrošnike, ki se ne znajdejo v poplavi evropskih, nacionalnih in komercialnih oznak o kakovosti, poreklu in načinu pridelave ter predelave izdelkov. Aleš Kuhar pravi, da trgovci potrošnike pogosto nagovarjajo z nalepko "slovenski dobavitelj", ljudje pa so nato prepričani, da je izdelek, ki so ga kupili, slovenskega izvora. "To ne drži. Dobavitelj je uvoznik, ki uvaža blago. Mi imamo 70 odstotkov slovenskih dobaviteljev, kar ne pomeni, da imamo 70 odstotkov slovenskega blaga, ampak je toliko slovenskih dobaviteljev, ki lahko uvažajo tudi tuje blago."

Slovensko, z dežele, bio, eko, domače …
Shem kakovosti je na ravni Evropske unije več: to so zaščitena geografska označba in označba porekla, zajamčena tradicionalna posebnost in ekološka pridelava. Da številne oznake med potrošnike vnašajo zmedo, priznavajo tudi na kmetijskem ministrstvu. Janja Kokolj Prošek z ministrstva za kmetijstvo pravi, da potrošniki niso dovolj ozaveščeni in sploh ne poznajo razlogov za posamezne označbe. Za nameček so tu še nacionalne oznake: višja kakovost, dobrote z naših kmetij, ki sicer še ni v uporabi, pa integrirana pridelava in zdaj še izbrana kakovost. Dr. Tatjana Zagorc z Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije novo oznako pozdravlja. "Potrošnik bo na podlagi te oznake vedel, da je izdelek narejen iz slovenske surovine in da za kakovostjo in varnostjo tega izdelka stoji celotna agroživilska veriga. Torej pridelovalci in predelovalci ter certifikacijski organ, ki je nadziral pridobitev te oznake." Vprašanje je, kako se bo oznaka znašla v poplavi tistih, ki potrošnikom že zdaj zagotavljajo bio- ali ekopridelavo, pa odsotnost gensko spremenjenih organizmov, pridelavo na podeželju in podobno. "To so marketinške oznake in morajo biti verodostojne. Potrošnika namreč pred neverodostojno oznako ščitijo različni zakoni, ki jih nadzirajo naši državni organi, a na koncu so to vseeno marketinške oznake," pravi Zagorčeva.

Pravila kršijo vsi
Prav pri komercialnih oznakah inšpektorat uprave za varno hrano, kjer so izvedli številne usmerjene akcije nadzora sadja in zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov ter mesa, odkrije največ nepravilnosti. Andreja Bizjak z inšpekcije za varno hrano pravi, da je poreklo ena izmed tistih označb, ki so največkrat zavajajoče. "Ljudje želijo kupovati slovensko, slovenskega pa ni dovolj oziroma trgovci za te izdelke ne morejo zagotoviti cene, kot bi si želeli. Zato pogosto prihaja do označitve, ki jo mi imenujemo zavajajoča." Zavajajoče označbe inšpektorji odkrijejo tudi pri uporabi oznak bio in eko. Inšpektorica konkretno ni želela posebej izpostaviti nobenega trgovca, saj da so napake odkrili praktično pri vseh. "Mi smo ugotovili največ zavajajočih označb na sadju in zelenjavi na stojnicah, tudi na tržnicah, v trgovinah pa predvsem na področju prodaje svežega mesa," je povedala Bizjakova. Sogovornica sicer dodaja, da odsotnost katere koli od oznak ali pa zavajanje z njimi v nobenem primeru pod vprašaj ne postavlja varnosti živil, ki jih je mogoče najti na naših policah.

Cenena ali poceni hrana?
Mnogi, sploh manj premožni potrošniki, po tuji hrani posegajo tudi zato, ker si slovenske ne morejo privoščiti. A sogovornika menita, da slovenska hrana ni dražja od uvožene. "Ne moremo v celoti trditi, da je slovenska hrana dražja. Lahko, da so dražji določeni proizvodi. Cena hrane primerljive kakovosti iz uvoza je primerljiva s ceno slovenske hrane. Je pa cenejša cenena hrana," pravi Janja Kokolj Prošek z ministrstva za kmetijstvo in opozarja, da cena ne sme biti glavno vodilo pri nakupu. "Prav ceneni izdelki med potrošniki ustvarjajo zmotno mnenje, da je njihova cena primerna cena za določen proizvod." S tem se strinja tudi Kuhar, ki meni, da si večina ljudi lahko privošči kakovostno slovensko hrano. "Treba se je zavedati, da je cenena hrana proizvedena v tujih obratih, ki so specializirani za proizvodnjo hrane v kategoriji najnižjih cen. Takšna hrana se na policah znajde samo zato, da je najcenejša v kategoriji in od take hrane je treba bežati," meni Kuhar.

Se potrošniki zavedamo, kaj jemo? Jemo lokalno, sezonsko, zdravo? Kljub temu da se delež potrošnikov, ki kupujejo slovensko hrano, iz leta v leto povečuje, na leto uvozimo za 1,6 milijarde evrov hrane. Na naših trgovskih policah je vse več cenenih izdelkov. Po njej posegajo predvsem tisti, ki zaradi različnih okoliščin pri izbiri živil gledajo predvsem na ceno. Posledice slabih prehranjevalnih navad so že vidne, najbolj ogrožena skupina pa so otroci. Problematiko bodo načeli v oddaji Posebna ponudba ob 17.25 na 1. programu TV Slovenija.
Rok Kužel, RTV Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
Majestic12
# 10.01.2017 ob 12:17
Ne.
TineB
# 10.01.2017 ob 12:38
Najbrž, ja. Potem pa svizec ...

Kmetje še vedno lepo škropijo z atrazinom, ki ga švercajo v SLO, čeprav je tu prepovedan in se ne prodaja. To dokazujeje tudi stalna prisotnost sledi atrazina v podtalni pitni vodi v vodovodnih zajetjih ponekod v SLO (npr. na Dravskem polju itd).

In če na črno švercajo in uporabljajo atrazin, bogsigavedi, kaj vse še uporabljajo za škropivo.

In potem smo tudi pri nedovoljenih, pod pultom kupljenimi ostalimi substancami, ki pristanejo v hrani: steroidi, antibiotiki, razni domači zvarki (kot tisto proti čebelji varoji, ki je v medu pristalo potem).

Potem so tu še neprepovedane transmaščobe, ki so vseprisotne v slaščicah, pecivu in nekaterih pekovskih proizvodih.

Itd itd.

Vsi iščejo bližnjice. Tudi mnogi kmetje in živilci v SLO. Da je ceneje, da je pridelek večji itd itd.

Hrana je toliko zdrava, kolikor je nadzora. Manj ga je, manj je zdrava, ker je kršitev več. Koliko nadzora je v SLO, si pa lahko sami mislite, glede na majhno število inšpektorjev za celotno državo.

Večini folka je pa itak vseeno kaj žere, samo da je dobro in poceni.
Palpatine
# 10.01.2017 ob 12:21
Slovenija je dežela visokih moralnih standardov v številnih sektorjih, goljufi ostro sankcionirani. Prepričan sem, da živilska industrija ni izjema. #slovenska-kakovost
Sussudio
# 10.01.2017 ob 12:19
Seveda ni nobeno zagotovilo. Velja pa v vsaki državi neko javno mnenje, da je hrana iz njihove države najkvalitetnejša in nasplošno najboljša.
SKEpsiS
# 10.01.2017 ob 12:41
"... veliko ljudi le misli, da so kupili živilo slovenskega porekla, v resnici pa so le nasedli marketinškim prijemom ponudnika."
Točno tako. Deklarirano je lahko za slovensko tudi takrat, ko je le delež izdelka slovenskega porekla (cca. 20%).
So pa bili primeri, kot npr. ko je nek župan prodajal "slovenski" krompir, dobival še kmetijske subvencije, a v resnici ni posadil niti enega krompirja, ampak vse uvozil.
pepar
# 10.01.2017 ob 16:33
Večkrat sem že napisal,pa še enkrat bom !!
Ko pride odkupovalec živine v hlev gledat,bike in telice za zakol,VEDNO izbere najboljše komade za izvoz ostalo ostane za slovenceljne.
Tako je,to vedo vsi do predsednika vlade,kljub temu je pa v naših trgovskih centrih vse domače.
Malo morgen tam se prodaja drugorazredno meso iz Slovenije in skoraj odpadki iz evropskih klavnic.
Zavajanje potrošnikov s strani trgovcev bi pa morali sankcionirat kot kaznivo dejanje,namesto tega,jim pa vlada še štango drži.
Roky89
# 10.01.2017 ob 14:33
Je slovenska hrana zagotovilo za kakovost?

Ne. Tako kot ni avstrijska, tako kot ni nemška, tako kot ni poljska, tako kot ni estonska, tako kot ni romunska, tako kot ni portugalska... Vse te države imajo kampanije za svojo "super" hrano. In TO dokazuje, da so te stvari le prazna nabijanja. Hrana je hrana. V EU imamo iste standarde vzreje živali, škropljenja rastlin in predelave hrane. Nehimo s temi neumnostmi. Če živim v Prekmurju, zame NI hrana krompir iz Ajdovščine čisto v ničemer boljši kot krompir 20 km stran z Madžarske. Ne, v tem primeru je madžarski krompir zame ŠE BOLJŠI, saj je prepotoval krajšo pot in je verjetno bolj svež. isto velja za hrano če sem z Bele krajne... A bom kupoval hrano s Prekmurja al bom raje kupil hrano s sosednje vasi na Hrvaškem? Osebno se nagibam k slednjemu.

Nehimo si tolčit na prso z lažmi, da je le NAŠE dobro. Da je le NAŠE zdravo. Da je le NAŠE kakovostno. Isto nabijajo v vseh ostalih državah in že po tej logiki bi moglo vsem bit jasno, da so to le prazne besede.
juk
# 10.01.2017 ob 13:39
Torej bi lahko dobili podatek o kvaliteti slovenske hrane? glede na to da ga še ni, očitno le ni tako visoka kot nabijamo.
tocco
# 10.01.2017 ob 13:29
Steroidi se v sloveniji ne krmijo zivalim
nikhrast
# 10.01.2017 ob 17:16
Jaz vedno kupujem domače, če banane ne pridejo iz Kopra, jih ne kupim.
mr polh
# 10.01.2017 ob 15:22
Ja mislim, da ne, če samo pogledamo stanje v naši državi, zakaj bi bilo v prehrambeni industriji kaj drugače? Ne trdim tega, ker preprosto ne vem, ampak to bi lako bil nek indikator.
rabelj
# 10.01.2017 ob 14:31
Vsekakor raje zaupam kmetu na stojnici (tržnici) kot pa izdelku katerega embalaže ne znam prebrati ker prihaja od neznanokje.

Je pa definitivno potrebno izpostaviti/razlikovati med pojmoma domača hrana (kar si jaz razlagam kot pridelana in pridobljena na nesporen način) in slovenska hrana (ko gre za industrijsko proizvodnjo ki je povsem enaka preostalemu svetu- polno konzervansov, sladkorjev, arom...).
In tu je potrebno izpostaviti velemojstrovino diskontnih prodajaln, ki je prepričala naivne ljudi, da ponujajo pri njih kakovostno domačo hrano. Poceni delikatesa ne more nikoli biti kakovostna!
tocco
# 10.01.2017 ob 13:55
Glej pac slovenija je balkan ne danska al pa nizozemska v vseh pogledih od kupca do pridelovalca
tocco
# 10.01.2017 ob 13:40
Lep primer uspesne preskrbe je dunaj ki je samooskrbeb, z zivili ekoloskega izvora pa 65%.
juk
# 10.01.2017 ob 12:43
Naslov obeta, v članku pa ni odgovora na vprašanje. Drugače pa bi boljši nadzor in kaznovanje rešil večino stvari
galoper
# 10.01.2017 ob 18:05
Slovenska hrana bi morala biti osnove potrošniške košarice pri izračunu življenjskih strošov za izračun minimalnih prejemkov ljudi v Sloveniji
dom69
# 10.01.2017 ob 16:39
Verjetno slovenska govedina ni slaba. Avstrijec kupuje živali v SLO, plača v parih dneh, višjo ceno kot naše mesnice, pa tudi ne zahteva neke bio certifikate ipd. Bi pa vsekakor priporočal ogled pridelave na kmetiji in se potem odločal o nakupu hrane!
tocco
# 10.01.2017 ob 15:17
Roky 89 standardi za eu so podobni drazvam clanicam imajo pa drzave clanice moznost zaostriti evrospko zakonodajo pri njih samih. Problem pa je v tem, da kot sem ze omeno slovenija ne uporablja razlicnih sredstev za izboljsanje skladiscenja nekaterih zelenjadnic na dalsi rok vecinoma se skladisci v kontrolirani atmosferi pa se to ima redko kateri kmet v sloveniji. Pa zapmoni si psenica pripeljana iz poljske ni bila isto pridelana kot v sloveniji poljaki imajo moznost pred zetviji psenico poskropit da je isto zrela. Slovenskim kmetom so taksni pripravki za spravilo prepovedani.
bori
# 10.01.2017 ob 14:26
Nekoč ni bilo prav, ker ni bilo banan in kvadratastih ananasov za vsakim vogalom, danes dobimo modre trikotne ananase in poglihane banane povsod, radi bi pa zdravo in bio jedli.. hrano v deset celofanov in dve vrečki zavili.. in nič onesnaževali hkrati, potem pa še stran zmetali.. napredek. 3. tisočletje.. znanost in trenerka..
tocco
# 10.01.2017 ob 13:50
Problem j3 v tem kje bomo dobili ljudi za pridelavo npr zaprti prostori ker kadra ki bi predstavljal vez med univerzo in poslovanjem kronicno primanjkuje. Pa se nekdanji kolhozi iz bivse juge delajo probleme za oddajo zemljisc
Haloo
# 10.01.2017 ob 13:50
Zelena mafija, ki prepriča.
Vemo kakšnega slovesa je naša politika, zato boste /bomo nasedali njihovemu leporečju še naprej.
Ker se nam obdobje staranja podaljšuje, hrana niti ni glavna težava.
tocco
# 10.01.2017 ob 13:29
Cebrlari so si sami krivi da uvazajo ilegalne priprvke za varojo
tocco
# 10.01.2017 ob 13:28
Tineb dravsko polje je onesanzeno stemi stvarmi se od casa yuge ko se je livalo v vedrah ne odmerkih. Ni pa bil noben nadzor
aaa
# 11.01.2017 ob 07:51
Meni pa ni jasno o čem se tukaj sploh pogovarjamo. Se pogovarjamo o surovinah (moka, riž meso, sadje...), ali se pogovarjamo o vnaprej pripravljeni oz predelani hrani? Ker koliko jaz vem je največji problem sodobnega časa predelana in pripravljena hrana. In če mi bo nekdo na klobase, pudinge, čipse, žemljice, limal nalepke "Slovenska kakovost", si lahko to "kakovost " nekam vtakne.
Dragoon
# 10.01.2017 ob 19:44
"Prav ceneni izdelki med potrošniki ustvarjajo zmotno mnenje, da je njihova cena primerna cena za določen proizvod."

Če ceneni izdelki, ki jih je na naših policah vse več, ustvarjajo zmotno mnenje o ceni, vsebujejo škodljive cenejše sestavine in posledično škodujejo zdravju itd., potem bi morala država poskrbeti, da takšnih izdelkov na naših policah ne bi smelo prodajati in da se zagotavlja kakovost, ne pa, da se gremo "izobraževanje potrošnikov" in desetine nekih oznak, ki jih nihče ne razume.

Jasno je, da bo povprečen potrošnik kupoval čim ceneje, ker si drugega ne more privoščiti, in jasno je tudi, da če se pri nas proda veliko cenene robe, to ni zdravo za populacijo, hkrati pa ima naša (in tuja) kakovostna hrana višjo ceno, ker je manj prodajana in so tudi serije manjše - dokler imamo na voljo cenejšo ceneno alternativo, bo tako.
umilave1
# 10.01.2017 ob 17:24
Je slovenska hrana zagotovilo za kakovost? Moj odgovor je DA glede na ponudbo naših trgovcev. Nekaj primerov:
Zelenjava/sadje
Paradižnik uvoz iz Italije/Španije/Nizozemske: Dobesedno brez okusa, če primerjaš naš Lušt iz Prekmurja. Solata isto, je naša Živa kvantni preskok v kvaliteti, da ne govorim o kitajskem/španskem česnu proti našemu Česneku iz Panorganica, nekje pri Ptuju. Pogrešam slovensko grozdje v trgovinah, očitno gre vse za vino :)

Meso in mlečni izdelki
Podobno, vendar je pa treba poudariti da imajo Avstrijci vsaj enako kakovost teh izdelkov če ne celo višjo. Je pa sveža govedina pri nas precej draga. Avstrijci res veliko promovirajo v stilu ˝kupujmo naše-lokalno˝ (sem živel gor in gledal letake in trgovine). Se pa pri nas že opazi manjšo kakovost nekaterih izdelkov za pečenje, npr. pleskavice, čevapčiči. Siri, sploh lokalne sorte so vrhunski.

Kruh imamo nasplošno zelo dober, tukaj si ne smemo zatiskat oči da delno s tujo pšenico, sploh če je naša letina slaba. Potem so tu še čokolade Gorenjka, pa Šumi bomboni, in ostali cukr, ki je ok.

V bistvu bom tako rekel: Slovenska hrana je dražja, vendar če bi hoteli furat enake cene kot nizkocenovni poljski izdelki iz Lidla, bi morali drastično znižat kakovost surovin, avtomatizirat proizvodnje in masovno proizvajat po eno vrsto izdelka, seveda z dolgim rokom trajanja.
tocco
# 10.01.2017 ob 17:05
Ce si kupil bio bolognese omako mora imeti certifikst od kontrolne organizacije
dR9d
# 10.01.2017 ob 15:59
zanč sem kupil bio bolognese omako v hofru in doma ugotovim da sploh ni mesa notri, je to zavajanje ali ni?
borkov
# 10.01.2017 ob 15:37
Največji problem pri nas je v trgovcih in slovenskih potrošniških navadah. Slovenci enostavno pač kupujemo kar nam trgovci ponujajo, kvaliteta je sporna dokler se ne bomo začeli pošteno jeziti. "Slovensko" večinoma pomeni višjo ceno in v tem je poanta. Zagotovila, da gre za kakovost, pa ni. Poštrošnik pa kupi slovensko ker bo dal malo več za boljše. Mar res? Le zakaj so pri istih živilih recepture za različne evropske države različne? Pa ne samo pri živilih. Ko bodo standardi še višje postavljeni, nadzor pa vrhunski, in kazni visoke, takrat bi pa lahko bilo drugače.
Roky89
# 10.01.2017 ob 14:54
@Rabelj

Žal lahko na tržnici kupuješ le nepredelano ali že pripravljeno hrano. Zato se je pa treba zanašati na prodajalne in etikete, za katere sem prepričan, da jih ZNAŠ prebrati, saj MORAJO biti tudi v slovenščini.
genniuuss
# 10.01.2017 ob 14:19
tolk inteligence,strokovnjakov,združenj,inš
ektorjev,
pa vsi dva jurja plače,
sploh ne vidjo problema, lapajo sami zase,

ko je v tošlnu 20 eur, se človek požvižga na deklaracije in zdravo prehrano,
važn je dobit čim več za 20 eur,

še enkrat pravim :sit človek lačnemu ne verjame da je tako hudo.
tocco
# 10.01.2017 ob 13:47
Juk na statisticnem uradu mas podatke za pridelavo kvaliteta je samo problem je kolicina imamo samo okrog 3800ha ekoloskih povrsin pa se to vecina travinja, je pa res da je konvencionalna pridelava pri nas bolj zaostrena kot pa v tujina, ministrtvo je vpeljajo kopop ni pa to isto kot IP. Ker tu mas izbiro naprimer pri IP si pa imel da moras obvezno uporabit mehansko zatiranje plevelov pa pol po opciji herbicide v eko je pa tak al tak prepovedano
tocco
# 10.01.2017 ob 13:43
Juk kaj ti naj povem poglej si na mkgp imas shemo ekolosko kmetijstvo pa poglej zakon kaj lahko kmetje vse uporabljajo pa pol mas se za intgrirano pridelavo isto na mkgp, pa uredba o vodovarstvenih obmocjih pred onesnazenji z nitrati s kmetijsih virov, zakon o FFS, zakon o varstvu rastlin
patriot44x2
# 10.01.2017 ob 12:42
Ne.
Kako kakovostna je je eno veliko vprašanje? Nekega nadzora ki bi ga imeli moč videti tudi uporabniki ni. Že to da na Hrvaškem v 3 veletrgovinah najdejo v izdelkih Perutnine Ptuj nezaželjeno salmonelo, v Sloveniji pa ne že to smrdi do neba.

Ljudje želijo kupovati slovensko, slovenskega pa ni dovolj oziroma trgovci za te izdelke ne morejo zagotoviti cene, kot bi si želeli. Zato pogosto prihaja do označitve, ki jo mi imenujemo zavajajoča."

Enostaven ukrep. Inšpektor naj tako hrano nemudoma umakne iz obtoka. Ko bodo police prazne in nobenega kupca bodo pač primorani prodajati tisto kar morajo in ne neke fejk proizvode iz Poljske,....
tocco
# 10.01.2017 ob 15:44
Borkov tocno tako en lep primer je pridelava hmelja tam potrosnik zahteva da kmet uporablja sredstva za varstvo rastlin ki mu ustrezajo prav tako mora tudi z rastlinami ravnati en primer dobre prakse je solidarnostni kmetovanje SOLAWI tiste ka vas zanima si vec poiscite na netu. Samo slovenci smo po mentalite se nek cas od tega vstran
tocco
# 10.01.2017 ob 13:37
Patriot ikc maribor, boreu veritas, concern,.... Pol se mas vurs,.....

Glede smiselnosti slovenija ni med drzavami clanicami ki obsevaji hrano...
tocco
# 10.01.2017 ob 13:35
Skepsis v bistvo ja gre za nateg trgovcev ker nimamo zadasto svoje in pol bi bile prazne police ce be hotel imet samo slovensko
tocco
# 10.01.2017 ob 13:33
Tisti kmetje ki imajo shemo kakovosti integrirana pridelava se morjo drzat lrav tako vecina zelenjadarjev je pa res da je drzaba upostila nadzor in vec integrirane pridelave vkljucene v placila ker je je bilo prej dosti vec udelezencev. Tista hrana, ki se prodaja pod shemo kakovosti je kontrolirana s strani isnpekcije razen tisti kmetje ki niso podpisal pa ne prodajajo pod to shemo npr. Pikapolonica al pa ptica nacionalni znak za shenmo kakovosti je pa polno zelenjadarjev vkljucinih ze v global gap
št0r
# 10.01.2017 ob 17:09
V Sloveniji je hrana v trgovinah še vedno odlična. Za primerjavo pojdite v kakšno trgovino v zahodni Evropi
Kazalo