Kitajska ima četrtino svojih zunanjih rezerv v evru. Foto: EPA
Kitajska ima četrtino svojih zunanjih rezerv v evru. Foto: EPA

Vodja začasnega sklada za pomoč evru (EFSF) Klaus Regling je med obiskom v Pekingu skušal prepričati kitajske oblasti, da prispevajo v sklad za stabilnost evropske valute. Pekingu je celo ponudil, da lahko obveznice sklada kupi s svojo valuto juanom.

Čeprav je Kitajska izrazila zaupanje, da se bo Evropa izkopala iz krize, pa uradno kitajske oblasti niso ponudile, da bi odkupile del evropskega dolga.

Državna tiskovna agencija Šinhua je v uvodniku zapisala, da Kitajska ne more samo mirno gledati, kako se potaplja njena največja trgovska partnerka.

"Kljub razlikam v politiki, gospodarstvu in kulturi sta Kitajska in Evropa še zmerja dobri prijateljici in partnerki," piše v uvodniku v angleškem jeziku, kjer pa ob tem opozarjajo, da Kitajska ob taki nepredstavljivi krizi v Evropi ne more prevzeti vloge odrešiteljice za Evropejce niti ne more zagotoviti "zdravila" za evropsko "slabost".

"Same evropske države si morajo prizadevati, da rešijo svoje finančne težave. Toda Kitajska lahko po svojih zmožnostih pomaga kot prijateljica," še piše v uvodnem komentarju. Takšni komentarji sicer ne odražajo uradna politike kitajske vlade, a pogosto ponujajo vpogled v razmišljanje oblasti.

Negotovost zaradi krize v Evropi
Kitajska ima 3.200 milijard dolarjev zunanjih rezerv, največ od vseh držav na svetu in od tega naj bi jih bila četrtina v evrih. Zaradi presežka v trgovinski menjavi se te zunanje rezerve še povečujejo.

Kitajska je že večkrat izrazila zaupanje v sposobnost Evropske unije za rešitev finančne krize, toda komentarji kitajskih gospodarstvenikov in državnih medijev izdajajo tudi veliki negotovost glede varnosti zunanjih rezerv v evropski valuti.