Centralna banka v Pekingu je dnevni referenčni menjalni tečaj juana danes nepričakovano prilagodila za dodatnega 1,6 odstotka in ga postavila pri 6,3306 juana za en dolar. To je že druga devalvacija valute, saj je kitajska centralna banka že v torek znižala referenčni menjalni tečaj domače valute za 1,9 odstotka, kar je vodilo do največjega padca vrednosti juana glede na dolar po letu 1994.

Uradno je kitajska centralna banka sporočila, da je razlog za devalvacijo želja spremeniti devizni tečaj v bolj tržno usmerjenega, pri tem pa so v Pekingu zavrnili pričakovanja, da bodo sledila dodatna znižanja vrednosti valute. Dejansko pa naj bi Kitajska s to potezo pomagala domačim izvoznikom pri krepitvi konkurenčnosti in s tem krepila gospodarsko rast. Lani se je njen bruto domači proizvod namreč okrepil za 7,4 odstotka, kar je najpočasnejša rast v 24 letih.

IMF: Devalvacija je dobrodošel korak
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v izjavi sporočil, da je devalvacija juana "dobrodošel korak", ki bo omogočil večje delovanje tržnih sil pri določanju menjalnega tečaja. Predvideli so, da bi Kitajska lahko - in tudi morala - doseči dejanski drseči sistem deviznega tečaja v dveh do treh letih. Kot "pozitiven razvoj" je potezo opisala tudi Evropska komisija, medtem ko so v ZDA dejali, da je za presojanje o potezi še prezgodaj.

Kitajska centralna banka strogo nadzoruje trgovanje z juanom, država pa si močno prizadeva, da bi bila njena valuta stabilna, saj si želi, da se juan pridruži dolarju, evru, jenu in funtu, valutam, ki jih IMF uporablja pri izračunavanju posebnih pravic črpanja, posebne valute znotraj IMF-a.

Strah pred valutno vojno
Analitiki med drugim opozarjajo, da bi poteza kitajske centralne banke lahko odložila pričakovano zvišanje ključne obrestne mere v ZDA. Prav tako se nekateri bojijo valutnih vojn, saj bi se lahko druge države lahko znašle pod pritiskom, da tudi same devalvirajo svojo valuto.