Dobra polovica malih podjetij ni imela neto dolga, pri približno 30 odstotkih je bil ta znosen.

Najbolj prezadolžena mala podjetja so lani ustvarila 11 odstotkov skupne prodaje, osem odstotkov skupne dodane vrednosti in 8,5 odstotka skupnega izvoza, je v analizi o težavah presežnega dolga pri majhnih in srednjih podjetjih, predstavljeni na nedavnem dogodku Banke Slovenije in Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ugotovil ekonomist Jože P. Damijan.

Presežna zadolženost je velika težava
V močno zadolženih malih podjetjih je bil zgoščen tudi presežni dolg, torej tisti, ki presega vzdržno raven dolga. Ta je bil zgoščen v 7,5 odstotka ali v približno 4200 malih podjetjih. Ta so imela 77 odstotkov vsega presežnega dolga oz. za približno 2,9 milijarde evrov.

Po številu zaposlenih so imela podjetja z do 10 zaposlenimi 60 odstotkov presežnega dolga ali 2,3 milijarde evrov. Na podjetja z 10 do 20 zaposlenih ga je odpadlo 10 odstotkov, na tista z 20 do 50 zaposlenih 13 odstotkov in na podjetja z med 50 do 250 zaposlenimi 17 odstotkov.

Presežna zadolženost je v sektorju velika težava, saj mala in srednja podjetja ne morejo priti do svežih kreditov. Nad nekaterimi od njih, ki imajo sicer dober poslovni model, bdi grožnja bankrota. "Katero podjetje rešiti, je politično in akademsko vprašanje," je na predstavitvi analize menil Damijan.

Država, ki z Banko Slovenije išče rešitev za pomoč sektorju, mora po njegovem mnenju ukrepati hitro in v praksi učinkovito. Možnosti so širjenje nalog Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), da prestrukturiranje malih podjetij opravijo banke same, ali ustanovitev zasebne slabe banke. Katero od rešitev bo ministrstvo za finance izbralo, naj bi bilo znano jeseni.