Finančni ministri držav v območju evra so v ponedeljek v Bruslju soglasno podprli španskega ministra za gospodarstvo Luisa de Guindosa za podpredsednika Evropske centralne banke. 58-letni Španec je bil tudi edini kandidat za ta položaj, saj je guverner irske centralne banke Philip Lane tik pred zasedanjem umaknil kandidaturo. Od de Guindosa ne gre pričakovati, da se bo upiral politiki guvernerja Maria Draghija, se je pa z njegovim imenovanjem na položaj podpredsednika ECB-ja povečala možnost, da se po Draghijevem koncu mandata (31. oktobra 2019) na vrh ECB-ja zavihti predsednik nemške Bundesbanke Jens Weidmann.

Weidmann bi lahko močneje privil obresti
Weidmann velja za enega največjih "jastrebov" (izraz, ki označuje tistega, ki je naklonjen omejevalni denarni politiki) in bi lahko močneje privil obresti. De Guindos je namreč predstavnik južne polovice Evrope, zato naj bi novi guverner prišel s severnega dela Evrope in prav lahko bi bil to ravno Weidmann, ki se je pogosto že zoperstavil Draghijevi ultraohlapni politiki. Po napovedih ekonomistov bo Evropska centralna banka program odkupovanja državnih obveznic končala konec letošnjega leta, na dvig obrestne mere pa bo treba počakati do druge polovice leta 2019. Prihod Weidmanna na čelo ECB-ja bi lahko prinesel hitrejše zaostrovanje monetarne politike.

Nemčija učbeniški primer hiperinflacije
Predvsem inflacija je tista, ki skrbi Weidmanna. Gre za prastaro nemško "težavo" s koreninami v weimarski republiki med letoma 1921 in 1924. Vrednost nemške marke je s 4,2 marke za en dolar na začetku 1. svetovne vojne padla na 32 mark konec leta 1919. Ker je morala poravnati vojno škodo, je Nemčija tiskala vedno več denarja, gospodarske posledice pa so bile uničujoče. Marka je najprej divje izgubljala (800 mark za en dolar decembra 1922), nato pa spektakularno strmoglavljala, saj je bilo treba novembra 1923 za dolar plačati neverjetnih 4,2 bilijona mark. Delavci so plačo dobivali trikrat dnevno, cena kave se je podvojila, še preden jo je kupec utegnil spiti, štruca kruha je novembra 1923 stala 200 milijard mark.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 20. februarja:

Skoraj nihče se ne boji recesije
Na razvitih delniških trgih, ki so na začetku februarja ravno zaradi strahov pred inflacijo doživeli velike pretrese, se je prejšnji teden zgodil silovit odboj. V New Yorku je bil tedenski pribitek vodilnih indeksov več kot štiriodstoten. Dogajanje se je ta teden spet umirilo, newyorški Dow Jones je včeraj izgubil odstotek. V anketi, ki so jo opravili pri Bank of America Merrill Lynch, kar 91 odstotkov vprašanih meni, da trenutno ni možnosti, da bi svetovno gospodarstvo zdrsnilo v recesijo, jih pa kar 70 odstotkov meni, da je gospodarstvo v zadnjem ciklu vzpona, kar je najvišji odstotek po januarju 2008. Dve tretjini anketirancev sta prepričani, da največjo grožnjo predstavlja morebiten zlom obvezniškega trga ali napačne poteze centralnih bank.

Litecoin v tednu dni poskočil za 50 odstotkov
Na trgu kriptovalut se je opazno popravil bitcoin, saj se je njegova vrednost od januarskega dna že skoraj podvojila. Včeraj je bilo treba za bitcoin plačati skoraj 11.800 dolarjev. V zadnjem tednu se je tečaj bitcoina povzpel za več kot 30 odstotkov, tečaj litecoina pa celo za več kot 50 odstotkov. Odsotnost slabih novic je spet opogumila kupce, vedno več je tudi specializiranih hedge skladov, ki vlagajo le v kriptovalute. V štirih mesecih do sredine februarja se je njihovo število podvojilo. Po vsem svetu je trenutno okrog 230 takšnih skladov, v katerih je po nekaterih ocenah za od 3,5 do 5 milijard dolarjev kriptovalut. Sredi lanskega avgusta je bilo skladov, ki so vlagali v kriptovalute, 55, na začetku lanskega leta pa 37.