Franc Križanič se čudi
Franc Križanič se čudi "nenavadnim" izjavam Marka Kranjca. Foto: EPA
Igor Masten
Igor Masten vladno fiskalno politiko primerja z gasilskimi akcijami. Foto: MMC RTV SLO
Marjan Senjur
Marjan Senjur meni, da razmere so zaskrbljujoče, a ne katastrofične. Foto: MMC RTV SLO

Z zmanjšanjem proračunskih odhodkov za 455,5 milijona evrov bodo po Križaničevih besedah presegli vse izredne dogodke, ki so ali še bodo nastopili v tem letu (gre predvsem za dokapitalizacijo NLB-ja in najverjetnejšo državno pomoč Adrii Airways op.a.). Signali finančnim trgom bodo dobri in bo mogoče s stabilnostjo stopiti v naslednje leto, je dejal v današnjem Studiu ob 17h na Radiu Slovenija.

Primanjkljaj je v rebalansu še vedno planiran za 1,3 odstotne točke višje od prvotnih zavez, kot se je Slovenija v programu stabilnosti zavezala lani, rebalans pa zgolj drži primanjkljaj na predvideni ravni, je dejal.
Po mnenju predsednika Fiskalnega sveta Marjana Senjurja takšno stanje traja že okoli dve leti, znižanje izdatkov pa tako dejansko ščiti javne finance pred razpadom.

Gasilske akcije niso dovolj
Tokratni rebalans je medtem po prepričanju Igorja Mastena z ljubljanske ekonomske fakultete le izraz načina vodenja javnofinančne politike v Sloveniji.

Ta pripravlja napovedi, ki so preveč optimistične, nato pa se sredi leta z gasilskimi ukrepi to popravlja. To po njegovih besedah ne kaže na konsistentno javnofinančno in ekonomsko politiko.

Masten opozarja tudi, da je krčenje izdatkov predvideno pri postavkah, ki so potencialno produktivni izdatki države, ne dotika pa se plač v javnem sektorju in socialnih transferjev. Tudi dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor opozarja, da imajo izdatki, ki se krčijo, največji multiplikativni učinek na rast, tisti, ki se ne, pa najmanjšega.

Križanič: Z varčevanjem smo upočasnili rast odhodkov
Minister je spomnil, da so plače v javnem sektorju zamrznjene, s čimer se je zmanjšal pritisk na javne finance. Prav tako se je po njegovih besedah s krčenjem izdatkov za 1,2 milijarde evrov izjemno varčevalo.
A bi lahko bili letošnji odhodki po prvotnih načrtih za osem odstotkov višji kot lani, z rebalansom pa bo rast triodstotna. Križanič sicer kljub zdajšnjim zaostrenim političnim razmeram pričakuje, da bo rebalans proračuna sprejet in da bo pomemben signal trgom. Če ne bo, pa po njegovih besedah "obstajajo tudi druge možnosti".

Rezerve je še zelo malo
Senjur sicer glede trenutnih javnofinančnih razmer v Sloveniji meni, da je zaskrbljenost upravičena, ni pa še moč govoriti o katastrofičnih scenarijih. Prav tako opozarja, da je Slovenija malo gospodarstvo, ki je bolj izpostavljeno raznim šokom. Slovenija ne more zdržati še leto ali dve s tako visokim primanjkljajem.

Prav tako hitro naraščajoči javni dolg zmanjšuje manevrski prostor za ukrepanje v primeru morebitnih novih kriz. Prav tako ni moč več dolgo trditi, da je javni dolg nizek glede na povprečje v EU-ju, saj ta hitro raste, obenem pa nam veže roke za spopade z morebitnimi novimi krizami.

Križanič je ob tem znova povedal, da se prihodki od nekaterih davkov povečujejo hitreje od pričakovanj, s čimer se ustvarja nekaj rezerve, ki bo koristila pri končnem rezultatu.

Vseeno pa se zaveda, da so zaradi padca pokojninske reforme in nekaterih "nenavadnih" izjav vidnih slovenskih finančnih osebnosti finančni trgi začeli budno spremljati, kako Slovenija obvladuje fiskalne stroške.
To se je nanašalo na izjavo guverner Banke Slovenije Marka Kranjca, da bi šla lahko Slovenija, če ne bo ukrotila porabe, zaradi proračunskega primanjkljaja in rasti zadolženosti po poti Grčije, Irske in Portugalske.