Na statističnem uradu pojasnjujejo, da je letni prag tveganja za enočlansko gospodinjstvo znašal 7.118 evrov letno ali 593 evrov mesečno. Pred dvema letoma je v Sloveniji pod pragom revščine živelo več ljudi, in sicer okoli 241.000.

Če v dohodek prebivalstva ne bi šteli socialnih transferjev, bi se stopnja tveganja revščine dvignila na 22 odstotkov, pri ljudeh, starejših od 64 let, pa celo na 31,6 odstotka.

Stanka Intihar z oddelka za statistiko življenjske ravni je pojasnila, da omenjeni podatki ne odražajo nujno stanja in dejanskih življenjskih pogojev prebivalstva, saj se je gospodarska kriza začela šele konec leta 2008. Zato so v raziskavo vključili tudi podatke iz ankete o življenjskih razmerah.

Številni v hladnih ali dotrajanih stanovanjih
Iz podatkov, ki so začasni, je tako mogoče razbrati tudi, da so lani stanovanjski stroški za 36 odstotkov gospodinjstev predstavljali hudo finančno breme. Pet odstotkov gospodinjstev si ni moglo privoščiti primerno toplega stanovanja, kar 31 odstotkov pa je živelo v stanovanjih, kjer so imeli težave s puščanjem strehe, vlažnimi stenami, temelji ali tlemi ter trhlimi okenskimi okvirji ali tlemi. 38 odstotkov ljudi v gospodinjstvih je živelo v prenaseljenih stanovanjih.

43 odstotkov gospodinjstev si ne bi moglo privoščiti nepričakovanih izdatkov nad mejo 495 evrov. V tretjini gospodinjstev si niti en član ni mogel privoščiti tedenskih ali letnih počitnic. Največ takih gospodinjstev je bilo med enočlanskimi ali enostarševskimi.

Najemnikom mesečni dohodek premalo
V 28 odstotkih gospodinjstev ocenjujejo, da težko preživijo z mesečnim dohodkom. S takimi težavami se najpogosteje spopadajo najemniki stanovanj. Skoraj četrtina najemnikov je v letu pred izvajanjem ankete zaradi finančne stiske vsaj enkrat zamudila s plačilom najemnine.