Gospodarstvo
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 0.0 od 0 glasov Ocenite to novico!
Vremenske neprilike so lani močno vplivale na pridelek. Foto: BoBo
Največji slovenski izvoznik v živilski panogi je Droga Kolinska. Foto: BoBo
VIDEO
Kmetijska podjetja so lan...

Dodaj v

Leto 2017 je bilo slabo za kmetijstvo, dobro za živilska podjetja

Največji je izvoz živil na Hrvaško, v Italijo in Avstrijo
11. junij 2018 ob 14:39
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Kmetijska podjetja v Sloveniji so lani ustvarila 2,44 milijona čiste izgube, potem ko so imele leta 2016 8,73 milijona evrov čistega dobička. Za izgubo, v kateri so se znašli po dveh letih dobička, so krive predvsem vremenske neprilike.

Kmetijska podjetja v Sloveniji so lani ustvarila 176,88 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar v primerjavi s predhodnim letom predstavlja 0,2-odstotni padec, je pojasnila direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc.

Na tujih trgih so ustvarila 22,18 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 6,3 odstotka manj kot leta 2016. Delež prodaje na tujih trgih se je tako znižal s 13,3 na 12,5 odstotka.

Največ v tujino prodajo vinogradniki
Največji delež prodaje v tujino odpade na gojenje trajnih nasadov, izstopa predvsem vinogradništvo (45 odstotkov ali 10,11 milijona evrov) in živinorejo (27 odstotkov ali 1,23 milijona evrov). Največji izvozniki lani so bila podjetja Puklavec Family Wines (3,06 milijona evrov), RWA Slovenija (2,77 milijona evrov) in Amoz (2,49 milijona evrov).

Število podjetij v kmetijstvu se je znižalo s 309 na 301, vendar se je ob tem povečalo število zaposlenih. Če je bilo leta 2016 v tej panogi 1.735 zaposlenih, jih je bilo lani 1.808. Dodana vrednost na zaposlenega se je lani ustavila pri 32.558 evrov (leto prej 39.116 evrov), dodana vrednost vseh podjetij pa pri 58,85 milijona evrov (leto prej 67,88 milijona evrov), je navedla Zagorčeva.

Leto, polno izzivov
Predsednik združenja kmetijskih podjetij in član uprave Panvite Branko Virag, je dejal, da je bilo lansko leto za kmetijstvo še eno leto, polno izzivov. Aprila je bila druga zaporedna spomladanska pozeba, poletje so zaznamovale visoke temperature in suša. "Vse to je imelo močne negativne posledice na kmetijsko proizvodnjo," je dejal.

"Upamo, da letošnje leto prizanese predvsem rastlinski pridelavi. Vidimo, da nas tukaj čaka veliko izzivov, da bomo do pobiranja pridelka prišli z ugodnimi vremenskimi pojavi in da bo letina dobra," je poudarila Zagorčeva.

Boljše leto za živilska podjetja
Lani je šlo bolje živilskim podjetjem, ki so ustvarila 2,16 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, čeprav v primerjavi z letom 2016 predstavlja petodstotni padec. Na tujih trgih so ustvarila 598,70 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 12,6 odstotka več kot leta 2016. Delež prodaje na tujih trgih se je zvišal s 25,9 na 27,8 odstotka.

"To je za živilsko panogo zavidljiva številka, v povprečju evropske države izvozijo okoli 20 odstotkov svoje celotne prodaje v tem sektorju. Tu smo pravzaprav že prvaki. Panoga se je lani stabilizirala in nadaljuje trend iz leta 2016," je dejala Zagorčeva.

Največji delež prodaje v tujino odpade na proizvodnjo drugih prehrambnih izdelkov (27 odstotkov ali 163,83 milijona evrov), proizvodnja mesa in mesnih izdelkov (25 odstotkov ali 150,79 milijona evrov) in predelava mleka (22 odstotkov ali 131,18 milijona evrov).

Največji trije izvozniki v tej dejavnosti so Droga Kolinska (117,33 milijona evrov), Perutnina Ptuj (69,03 milijona evrov) in Ljubljanske mlekarne (60,88 milijona evrov).

Število podjetij v živilstvu se je zvišala s 719 na 733, število zaposlenih pa s 13.335 na 13.683. Dodana vrednost na zaposlenega se je lani ustavila pri 36.472 evrih (leto prej pri 36.318 evrih), dodana vrednost vseh podjetij pa pri 499,03 milijona evrov (leto prej 484,32 milijona evrov).

Največ izvozimo na Hrvaško
Predsednica zbornice je pojasnila, da je živilska panoga napredovala po vseh kazalcih, postaja stabilnejša in nekako si postavlja v okolju, v katerem deluje, nove izzive. "Kot panoga smo lahko zadovoljni," je ocenila.

Zagorčeva je tudi spregovorila o zunanjetrgovinski bilanci. Uvoz se je lani ustavil pri 2,2 milijarde evrov, izvoza je bilo za nekaj manj kot tri milijarde evrov, trgovinskega salda je bilo za 995 milijonov evrov. Po njenih pojasnilih so v te številke zajeti tudi premiki proizvodov tistih podjetij, ki niso čisto kmetijska ali živilska podjetja, se pa ukvarjajo z distribucijo ali izvozom in uvozom. Največ izvozimo na Hrvaško, v Italijo in Avstrijo, uvozimo pa iz Italije, Avstrije in Hrvaške.

"Tu je priložnost, da primanjkljaj, ki ga dobimo iz uvoza, pridobimo z lastnimi proizvodi," je še ocenila predsednica zbornice, v katero je včlanjenih 175 podjetij, od tega je 77 živilskih, 39 kmetijskih in 15 pijačarskih podjetij. Kmetijska podjetja so k celotni kmetijski dejavnosti lani prispevala 68 odstotkov, živilska in pijačarska pa 78 odstotkov k vsej proizvodnji te panoge.

G. C.
Prijavi napako
Komentarji
veza
# 11.06.2018 ob 15:15
Kmetije bodo preživele v Sloveniji, če bodo kmetje opravljali še dodatne dejavnosti, kot so čiščenje cest pozimi, košnja ob cestah čez leto, vzdrževanje energetskih tras, opazovanje narave in živali, skrb za varstvo pred požari...
Podjetja pa itak samo prekupčujejo s hrano in izdelki, kje surovino kupijo, jih ne briga, pa še zavajajo pri podatkih.
Krtomir
# 11.06.2018 ob 15:11
Dr. Kumrovec

ne se preveč pritoževat. Raje se zavedaj, da živiš v eni najbolj bogatih držav na svetu (okoli 35 mesta na svetu od skoraj 190 držav). Poleg tega v Sloveniji tudi ni kakšne vojne ali vsakodnevnih množičnih posilstev.

V resnici nam je primerjalno gledano vseeno precej lepo, čeprav je seveda veliko kritike državi na mestu. Ampak govorit o tem, da ni možnosti za dostojno življenje je pa hudo neutemeljeno.
DrMrrr
# 11.06.2018 ob 18:02
Država, če kaj, naj prispeva sredstva za izvajanje dobre strategije spreminjanja kupnih navad potrošnikov in spodbuja kratke nabavne verige od proizvajalcev do kupcev; tukaj bi celo predlagal strateško podjetje, ki bi mu država “pomagala” z vložkom, da bi bili kmetje kot dobavitelji varni in hitro plačani, to podjetje pa bi se nato pogajalo s sistemskimi kupci - trgovci itd. Pa bo kmetom lažje, potrošnikom bolje, pozitivni up-spin pa bo imel še kup drugih pozitivnih posledic (zdravje, dobro počutje ...). Hkrati pa naj država vzpostaviti tudi efektivni nadzor nad kvaliteto in poreklom. Pa bo super. (Ampak je nekako, žal, utopično verjeti, da bi se zgodilo celo samo to.)
HakmeD
# 11.06.2018 ob 17:03
Treba eliminirat posrednike, ki služjo največ z najmn dela!
Kupujte direkt pr kmetu! Saj veš kaj kupš. Raj kmetu mal več plačam(več od grosista), pa saj vem kaj dobim.
veza
# 11.06.2018 ob 15:09
Država ni oseba, ki bi reagirala, reagirati mora vlada.
Bivši uporabnik
# 11.06.2018 ob 14:45
Nič novega. Koporacije štejejo profite medtem ko ljudje živijo v vse večji reščini. Človek se vpraša - kje je država? Zakaj država ne uredi tega področja na ustrezen način, da bi vsi lahko živeli dostojno življenje?? Sramota.
HOR
# 11.06.2018 ob 18:28
"...Kmetijska podjetja v Sloveniji so lani ustvarila 2,44 milijona čiste izgube, potem ko so imele leta 2016 8,73 milijona evrov čistega dobička. Za izgubo, v kateri so se znašli po dveh letih dobička, so krive predvsem vremenske neprilike..."

Zanimivo, da so v do sedaj globalno najtoplejšem letu 2016 beležili solidne dobičke, leta 2017, ko pa se je podnebje globalno ohlajalo pa izgubo...
klik...
Kazalo